Osebe z gluhoto in naglušnostjo imajo že dolgo tradicijo organizirane športne dejavnosti in so v preteklosti ter še dosegajo odlične rezultate na različnih področjih. Epidemija Covid-19 nam kroji življenje že skoraj leto dni. V tem času se je marsikaj spremenilo, ljudje smo sprejeli drugačne navade. Velik vpliv pa je epidemija pustila oziroma ga še ima tudi na področju športa.

O tem, kakšne so posledice epidemije Covid-19 na šport gluhih, smo se pogovarjali s Sabino Hmelina.

Gospa Hmelina, športno kariero ste zaključili že pred kar nekaj leti, toda šport je ostal vaš način življenja. Zakaj vam šport toliko pomeni?

Ker sem celo življenje posvetila športu. Je način življenja, je kot neka droga, ko enkrat začneš, potem ne moreš nehati.

V svoji športni karieri ste dosegli velike uspehe. Kateri so za vas najpomembnejši?

Kot gluha oseba sem bila članica jugoslovanske in slovenske reprezentance gluhih v smučanju. V tekmovalnem smučanju sem preživela kar 20 let, in sicer od leta 1983 pa do leta 2003. Bila sem članica jugoslovanske in slovenske reprezentance gluhih v smučanju. Na evropskih, svetovnih in olimpijskih tekmovanjih gluhih sem osvojila devet medalj. Med mojimi pomembnimi dosežki je pet olimpijskih medalj, ena zlata, tri srebrne in ena bronasta.

V mojem najlepšem spominu mi je ostala moja prva osvojena medalja za samostojno Slovenijo na Evropskem prvenstvu v Franciji leta 1992 v superveleslalomu in veleslalomu. Bila sem trikrat športnica leta med invalidi, za pomembne mednarodne tekmovalne dosežke v alpskem smučanju med gluhimi športniki pa sem leta 2004 prejela še Bloudkovo priznanje.

Kljub tako bogati športni karieri pa niste nikoli imeli statusa vrhunske športnice. Veselje do športa pa ste ohranili tudi po končani tekmovalni karieri, kajne?

Res je. Meni niso nikoli priznali statuta vrhunskega športa in za svoje dosežke nisem dobila nobene nagrade. Moja športna kariera je bila blesteča, vse sem dosegla sama, vzporedno z menoj pa je teklo tudi moje poklicno in osebno življenje, ki niti najmanj ni bilo lahko. Moja gluhota predstavlja veliko oviro, ki jo je včasih težko preskočiti.

Po končani karieri sem še naprej ukvarjala s športom iz veselja, ki mi je ostalo od malih nog. Ampak moje telo ni več takšno, kot je bilo v najboljših časih, bi rekla, da ima tudi neki rok trajanja in je bolj omejeno.

Kot predsednica Športne zveze gluhih Slovenije pa skrbite tudi za nove generacije uspešnih gluhih športnikov. Kako deluje Športna zveza gluhih Slovenije, kakšne so njene dejavnosti in cilji?

Kot predsednica seveda skrbim za sedanje in nove generacije, ki so zelo uspešni gluhi športniki. Na Športni zvezi gluhih vseskozi delujemo v to smer in jih vedno spodbujamo. Poudariti moram, da je Športna zveza gluhih avtonomna organizacija pod okriljem Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije. Sodeluje z Zvezo za šport invalidov Slovenije- Slovenski paralimpijski komite (Zveza ZŠIS-SPK), ki financira udeležbo gluhih športnikov na višjem nivoju tekmovanja, kot so evropska, svetovna in olimpijska tekmovanja.

Sodelujemo s športnimi sekcijami društev gluhih in naglušnih po Sloveniji, s katerimi razpisujemo državna prvenstva v skladu s tekmovalnim koledarjem, ki ga sprejmejo vodje športne sekcije društev gluhih in naglušnih po Sloveniji na letni seji predsedstva Športne zveze gluhih Slovenije (ŠZGS). ŠZGS skrbi za izvajanje dogovorjenih nalog vseh društev-članov, ki so vključeni v športne sekcije društev gluhih in naglušnih.

ŠZGS spremlja tudi perspektivne in vrhunske športnike in skrbi tudi za njihove nastope na mednarodnih tekmovanjih, kot so evropsko, svetovno prvenstvo gluhih in olimpijske igre gluhih v sodelovanju z Zvezo ZŠIS-SPK.

V kakšnih pogojih trenirajo gluhi športniki? Kakšne spodbude dobivajo od države?

Nekateri gluhi športniki imajo dobre pogoje treniranja, predvsem tisti s statusom kategoriziranih športnikov individualnih športov. Sicer pa v sodelovanju z Zvezo za šport invalidov-Slovenski paralimpijski komite sodelujemo pri zagotavljanju možnosti za treniranje gluhih športnikov, kot so priprave na večja, že omenjena tekmovanja.

Rada bi poudarila, da bo 30. maj 2017 za vedno ostal zgodovinski dan za šport gluhih, takrat je bil namreč sprejet Zakon o športu. V besedilu zakona o športu je po dolgoletni borbi omenjen tako šport gluhih kot tudi olimpijske igre gluhih. Šport gluhih in šport invalidov sta dosegla izenačenost s športom neinvalidov, kar pomeni, da imajo skoraj enake pravice pri pridobitvi nagrad za osvojene olimpijske medalje in dodatka k pokojnini za posebne dosežke na področju športa po 35. členu šestega odstavka Zakona o športu.

Navezujoč se na zakon o športu je bil 22. junija 2017 sprejet tudi Zakon o dodatku k pokojnini za izjemne dosežke na področju športa, kar velja tudi za gluhe športnike.

Nagrade lahko dobijo gluhi športniki samo izključno z osvojeno medaljo na olimpijskih igrah gluhih, prav tako pa lahko na podlagi osvojene olimpijske medalje pridobijo dodatek k pokojnini za izjemne dosežke na področju športa. To pokojnino pridobijo z upokojitvijo po predpisih Zavoda za pokojninsko zavarovanje Slovenije.

Bi na tem področju bilo treba storiti več?

Več bi bilo potrebno storiti predvsem na poudarku prepoznavnosti športa gluhih v javnosti, če je morda med njimi kakšen navdušen in perspektivni športnik z izgubo nad 55 db po Fowlerju na obeh ušesih. To je dovoljena meja za udeležbo na mednarodnih tekmovanjih. Prepoznavnost športa gluhih v javnosti bi bila lahko spodbuda za dvig športa gluhih.

Kako pa je na šport gluhih vplivala epidemija? Kakšne posledice bo pustila?

Epidemija je seveda na mnoge zelo vplivala na omejitev treninga, predvsem rekreativni športniki so ostali brez možnosti treninga. Naj omenim nekaj naših gluhih športnikov, kot so atleti Tadej Enci, Leja Glojnarič, Iris Breganski in igralec tenisa Marino Kegl, ki bi se lani morali udeležili evropskih ali svetovnih prvenstev gluhih, a so bila vsa prvenstva zaradi pandemije predstavljena na jesenske termine, nekatere pa celo v naslednjo leto. Zagotovo pa imajo vsi velike želje na nastop na olimpijskih igrah, kjer nastopajo atleti z vsega sveta. Največja posledica ukrepov je, da je sistem treningov v takšnih razmerah popolnoma drugačen in s psihološkega vidika je izredno zahtevno trenirati in vzdrževati nek nivo pripravljenosti. Kakšne posledice pa bo pustila pri športu gluhih na splošno, pa si ne upam niti razmišljati niti napovedati, ali bo šlo v pozitivno ali v negativno smer.

Kateri bodo letošnji najpomembnejši športni dogodkih, ki se jih bodo udeležili naši gluhi športniki?

Letošnji najpomembnejši športni dogodki gluhih je olimpijsko leto poletnih iger gluhih. Nazadnje so bile leta 2017 v Samsunu v Turčiji. Olimpijske igre gluhih so dodelili mestu Caixas de Sul v Braziliji, izpeljane pa bi morale biti med 5. in 21. decembrom 2021. Brazilski organizacijski odbor poletnih iger v sodelovanju z Mednarodnim komitejem za šport gluhih (ICSD) je zaradi poslabšanja epidemiološke slike v Braziliji prestavilo na nov termin, in sicer od 1. do 15. maja 2022. Zaradi teh prestavitev pa se je posledično porušil načrtovani sistem že določenih terminov v letu 2022. Krovni športni organizaciji Evropska gluha športna organizacija - EDSO in Mednarodni komite za šport gluhih - ICSD si v sodelovanju z organizatorji prizadevajo določiti nove termine prvenstev, da se ne bodo pokrivali s terminom olimpijskih iger gluhih v letu 2022.