Dogodki na veliki nagradi Azerbajdžana še vedno odmevajo, vodilni dirkač sezone Sebastian Vettel bi zaradi namernega trka v Lewisa Hamiltona lahko prejel še višjo kazen. Vprašanje, ali bi ga ta kaj spametovala, saj pregled njegovih incidentov kaže, da trk v Bakuju še zdaleč ni bil edini v njegovi kartoteki.

Nemec se je s štirimi naslovi svetovnega prvaka z Red Bullom brez dvoma zapisal v zgodovino tega športa. Ko je krmaril najboljše vozilo, je tudi sam vozil najbolje. V superiornem dirkaškem kompletu napak skoraj ni delal, zgodba pa je drugačna, ko ni imel več najboljšega vozila. Zadnjo sezono v Red Bullu ga je Daniel Ricciardo popolnoma zasenčil, tudi po prestopu k Ferrariju se ni mogel potegovati za naslov svetovnega prvaka.

Vettel si brez dvoma želi na vrh, a ko nima ustreznega materiala, ga neuspeh spravi ob živce, nenadna težava pa to lahko stopnjuje. V razmiku zadnjih 12 mesecev je bil tako štirikrat kaznovan, za kar je prejel devet kazenskih točk (nihče od leta 2012, ko velja ta sistem, ni imel več kot osmih kazenskih točk). Ducat točk samodejno pomeni prepoved dirkanja na eni tekmi. Nemec si jih je pridelal takole.

Letošnja sezona je drugačna, saj je Ferrari po desetletju spet konkurenčen in v boju za naslov svetovnega prvaka, kar pa ne pomeni, da v primeru stresnega položaja ni sposoben impulzivnih in nepremišljenih potez, kot je bila zadnja v Bakuju.

Vsak človek je globoko v sebi sebičnež. Težko si je predstavljati, da to še posebej ne velja v svetu športa, kjer morajo tekmovalci premagati številne ovire, da dosežejo cilj, ki ga lovijo desetletja. Če na poti do cilja čutijo, da jih drugi skušajo ogoljufati (Vettel se je že nekaj sekund pozneje po radijski zvezi jezno pritoževal, da ga je Hamilton želel zmesti z nenadnim zaviranjem), lahko v trenutku jeze naredijo nespametno potezo.

Težko je soditi športnike z razdalje več tisoč kilometrov (in z varnega sedeža). Težko je moralizirati z vrednotami, ki jih športnik v takih trenutkih izraža. Prav gotovo pa o samem športniku še več pove njegovo vedenje ob porazih, ne le zmagah. Takrat se odseva njegov pravi obraz.

V spodnji fotozgodbi je zbranih deset zgodb po letu 1980. Vsem je skupno, da je športnik ravnal nespametno (vzroki so različni, lahko je šlo za vnaprejšnji načrt, kako škodovati tekmecu, ali pa zgolj hipen, nespameten odziv v delčku sekunde). Zgodbe so razvrščene po časovnem vrstnem redu.