Najboljši slovenski skakalec Peter Prevc je na Finskem osvojil deveto in 11. mesto, kar je na ravni njegove turbulentne sezone, v kateri je nihal od fantastičnih nastopov (zmaga v Saporu, v kvalifikacijah je vse preskočil za 10 metrov, tretje mesto v Ruki kljub padcu) do neposrečenih nastopov (Lillehammer, Engelberg, novoletna turneja). V skupnem seštevku svetovnega pokala je na desetem mestu. Njegov izkupiček v Lahtiju je torej popolnoma na ravni celotne zime. Preostala reprezentanca je v skromnejši konkurenci (v primerjavi s svetovnim pokalom) zmogla le še eno 21. mesto v podobi Jerneja Damjana.

Slovenski skakalci so v pokalu narodov padli z lanskega neverjetnega drugega mesta na četrtega (kjer jih zdaj ogrožajo Norvežani). Na prvi pogled bi lahko za to "okrivili" prav najstarejšega od bratov Prevc.

Opomba: Navedene so točke slovenskih skakalcev v vseh sezonah, ko je slovensko ekipo vodil Goran Janus.

Do konca sezone je šest posamičnih tekem, in videti je, da bodo drugi skakalci nekako le prišli do svojega večletnega povprečja, kar pa Prevcu zagotovo ne bo uspelo.

Je torej "kriv" le Peter Prevc?

Seveda ne. Če je imel on največje težave na začetku sezone, se je slika s preostankom reprezentance ravno obrnila. Domen Prevc je začel s štirimi zmagami, na novoletni turneji je začel precej nihati v formi, na azijski turneji pa je stik z najboljšimi neverjetno hitro izgubil. Realno stanje o moči reprezentance - kjer se še kako pozna odsotnost Roberta Kranjca - najbolj odsevata zadnji ekipni tekmi.

Slovenski poker je konec januarja v Willingenu (kjer je v letih 2013 in 2015 dobil dve tekmi) osvojil četrto mesto, a za stopničkami zaostal kar za 119,5 točke. Glavni trener Goran Janus je takrat pozitivno luč našel v tem, da so njegovi varovanci za nekaj točk ugnali Norvežane, ki so bili prav tako daleč od najboljših. A vikingi so se v nekaj tednih uspešno resetirali, večji del skakalcev so umaknili iz svetovnega pokala, sadove novega pristopa pa poželi v Lahtiju, kjer so ujeli prej nedotakljive Poljake, Avstrijce in Nemce in celo osvojili srebro. Slovenski zaostanek za tretjim mestom se je v primerjavi z Willingenom celo povečal (na 127,3 točke).

Velika tekmovanja so sploh nekaj posebnega, in zdi se, da se slovenski tabor vedno ušteje pri tempiranju forme. V Janusevem času se to morda sliši popolnoma napačen sklep, skakalci so na velikih tekmah vendarle osvojili kar osem medalj (šest od tega Peter Prevc), vendar pa je treba pogledati še analizo ekipnih tekem.

Prav Janus je zaslužen za preporod slovenske skakalne reprezentance, kar priča tudi spodnja tabela.

Skakalci so prej na ekipnih tekmah v svetovnem pokalu redko, redko zašli na zmagovalni oder (na štirih od 54 tekmah - v 7,4 odstotka primerih), z Janusom pa se je ta odstotek izstrelil v stratosfero, saj je na odru v več kot polovici tekem (53,3 %). Slovenska ekipa je postala del tekmovalne elite, ravno zato v oči bode njihov neuspeh na najbolj pomembnem odru - olimpijskih igrah in svetovnih prvenstvih, kjer je le na eni od šestih tekem osvojila bronasto medaljo (SP v poletih 2012, in to brez Prevca; odstotek je torej 16,7 %), še bolj pa skrbi to, da je na teh zamujenih priložnostih (ko je bila dokazano del elite), za bronasto medaljo v povprečju zaostala za 64 točk!

Zakaj je tako, mora odgovoriti stroka. Vzrokov je najbrž več (tudi slabša kakovost opreme ima najbrž kaj pri tem), a neodgovorno bi bilo, da s prstom ne bi pokazali tudi na vodstvo reprezentance in odprli vprašanje bolj ustreznega tempiranja forme.