Znova so tekmo zaznamovale težke razmere. Na strelišču so biatloncem težave delali sunki vetra, ki pa jih je tokrat Fourcade ukrotil in še enkrat pokazal svoje mojstrstvo. 29-letni Francoz, najboljši biatlonec zadnjih let, Jakov Fak pa ga je označil kar za verjetno najboljšega vseh časov oziroma vsaj ob boku osemkratnemu olimpijskemu zmagovalcu Oleju Einarju Bjoerndalenu, je tretjič postal olimpijski prvak. Norvežan, ki velja za kralja tega športa, osvojil pa je kar 13 olimpijskih odličij, na prestolu zares dobiva dostojno francosko družbo. Fourcade je hkrati tudi ubranil zlato v zasledovanju.

Pred štirimi leti v Sočiju je štartal s šestega mesta po šprintu, tokrat se je v napad pognal z osmega, za zmagovalcem prvega dejanja v Pjongčangu Arndom Peifferjem pa je imel 22 sekund zaostanka. Začel ni najboljše, saj je na prvem strelskem postanku pustil eno tarčo nepokrito, a je bil zelo hiter v smučini. Ko je na drugem streljanju umiril roko za "ničlo", pa je že ujel priključek z vodilnimi. Na tretjem strelišču, ko je Peiffer enkrat zgrešil, je Fourcade prevzel vodstvo. Do zadnjega postanka na strelišču si je zmagovalec 70 tekem svetovnega pokala pritekel dobre pol minute prednosti. Mirno je pokril še zadnjih pet tarč, ko je "padla" 20. je zmagoslavno dvignil roke proti glasnim navijačem na tribuni.

Fourcade je popoln biatlonec
"Tretje streljanje je bilo odločilno, saj je bil veter nepredvidljiv in je vse skupaj pomenilo velik izziv. To je bil najtežji strelski nastop dneva. Vzel sem si malce več časa, da sem sprožil prvi strel. Ko sem videl, da sem edini, ki je zadel vse strele, sem se zavedal, da bom odločil, kdo bo olimpijski prvak. Nisem rekel, da sem bil prepričan o svoji zmagi, le da bo odločitev v mojih rokah. V zaključku na progi nisem bil tako močan, saj sem na zadnjem streljanju pustil vso svojo energijo, tako sem bil osredotočen. Če bi se moral boriti s kom v teku, bi se težko, saj sem bil po streljanju popolnoma izpraznjen," je zadnja dva strelska nastopa opisal olimpijski zmagovalec.

Po osmem mestu na šprintu je bil zelo razočaran, saj si je, kot je dejal, najbolj želel zmage prav v tej disciplini. Toda jutranja fotografija mu je omogočila, da je kmalu v jezi našel moč za odlično predstavo na zasledovanju: "Bil sem razočaran, saj nisem razumel, zakaj sem zgrešil tri strele. Zlata v šprintu sem si najbolj želel in trdo sem delal na teku in streljanju, da bi mi uspelo. Bil sem sproščen, dobro pripravljen in prave volje. Po tekmi sem bil žalosten, saj nisem razumel, kaj je šlo narobe. Eno veliko razočaranje. Potem pa sem zjutraj videl posnetek svojega streljanja. Zastave niso bile tako, kot sem čutil na tekmi. Takrat sem ugotovil, da ni bilo nesreče oziroma nisem imel smole, ampak sem naredil napako. Tedaj sem postal jezen in iz tega črpal moč za zasledovanje. Vem, da je malce mazohistično, a tako je bilo."

"Martin je popoln biatlonec. Vedel sem, da bo nevaren za zmago po osmem mestu na šprintu. Preprosto je neverjetno dober," je zmagovalca opisal srebrni Sebastian Samuelsson. Izjemno obetavni, šele 20-letni Šved, je prišel do daleč največjega uspeha kariere. Pred časom je napovedal, da se bo v primeru olimpijske kolajne ostrigel, a je zdaj dodal, da se bo raje po koncu iger, ker so mu reprezentančni kolegi dejali, naj počaka do štafete, saj mu morda dolgi lasje prinašajo srečo. Izvrsten je bil na progi, zanesljiv pa tudi na strelišču. Eno tarčo je pustil nepokrito in s 14. mesta napredoval na vrh. V zadnjem krogu je bil nato močnejši od Benedikta Dolla, ki je osvojil novo medaljo za Nemčijo. Znova so brez odličja ostali Norvežani. Starejši izmed bratov Boe, Tarjei, se je s 13. mesta prebil na četrto, medaljo pa izgubil na zadnjem streljanju, ko je moral dvakrat v kazenski krog. Johannes Thingnes, ki je letos hud konkurent Fourcadu, je bil s šestimi strelskimi napakami 21.

Nenavadne težave Jakova Faka
Nenatančna sta bila tudi oba najboljša slovenska biatlonca. Klemen Bauer je sicer pridobil dve mesti, a je moral kar šestkrat v kazenski krog. Na koncu je bil 24.: "Razmere so bile res težke, vendarle pa sem bil pripravljen nanje oziroma sem bil celo navdušen, saj vem, da se na mrazu dobro znajdem. To se je pokazalo v teku. Naj omenim, da je tekaška forma prava, saj sva jo s trenerjem dobro tempirala. Žal tega nisem znal unovčiti na strelišču, kjer so se ponovile napake. Res da je šlo za težke razmere, saj je veter kar močno zapihal. Po prihodu na strelišče stoje nisem imel takšne sreče kot v nedeljo, ko sem imel relativno mirno. Na tretjem streljanju še dobro, da so "padle" tri tarče. Na koncu je bilo to dovolj za 24. mesto, kar ni slabo, je bil pa cilj zagotovo, da bi se povzpel še za kakšno mesto."

Ogromno težav pa je imel na progi Fak. Tudi on je moral šestkrat v kazenski krog, kot pravi, je celo pretekel še enega več, potem ko se je zaradi nevšečnosti popolnoma ustavil po drugem streljanju in stopil do slovenskih trenerjev, je izgubil stik. Končal je na 47. mestu: "Kazenski krog je ograjen, obstaja pa koridor za vhod in izhod. Sotekmovalec me je oviral pri izhodu, kjer je takoj vmesni čas, ki te zazna. Ko mi je bila pot ven preprečena, sem nadaljeval po kazenskem krogu, da se ne bi zaleteli. Potem sem stopil čez to ograjo, kar pa je bilo za vmesnim časom. Vse se je hitro dogajalo in šele pozneje sem zaznal, da na semaforju ni več mojega imena. Načeloma je to diskvalifikacija, a glede na okoliščine, ker sem imel jaz teoretično prednost za izhod, se to ni zgodilo. Vmes tega nismo vedeli in nisem več vedel, kaj naj naredim. Ustavil sem se in vprašal trenerja, ali je v redu, naj grem naprej ali ne. Potem so z biatlonske zveze povedali, da nisem, ker bi tako ali tako odločili v mojo korist, saj sem imel preprečeno pot. Vseeno so bile vse te napake na prvih dveh tekmah moje. Nihče drug ni kriv zanje. Vse skupaj je bilo slabo, ampak upam, da je to pač to, naprej ne bo več tako in bo šlo zdaj bolje." Miha Dovžan je bil 59. V četrtek biatlonce čaka individualna preizkušnja, v nedeljo pa je na sporedu tekma s skupinskim štartom.

Iz Pjongčanga