Aljaž Vindiš bo v prihodnosti svoje znanje posredoval tudi študentom na FDV-ju. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Aljaž Vindiš bo v prihodnosti svoje znanje posredoval tudi študentom na FDV-ju. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Aljaž Vindiš
Vindiš poudarja, da položaj odprte kode ni dober, a nič kaj bolje ni v tujini. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Prvo leto in pol sem delal čisto sam, četudi sem bil na počitnicah ali bolan. Delati sam pomeni neverjeten pritisk, a če bi mi nekdo dal možnost, bi to spet ponovil.

O začetkih dela pri Objektivu.
Aljaž Vindiš
Pri pripravi infografik 'dela z empatijo do bralca'. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Vindiš: Dobra infografika ponuja celovit učinek

Pred svetovnim dnem statistike, ki bo v torek, je v podcastu Številke gostoval Aljaž Vindiš, uspešni oblikovalec, ki je svoj pečat pustil v Dnevnikovem Objektivu.

Zadnja leta so medije preplavile infografike, Vindiš ta pojav primerja s preteklim časom: "Razlika je zgolj v tem, da danes, ko imamo računalnike, lahko naredimo vse še hitreje in v večjem obsegu. Včasih so bili lahko to dolgi mesečni projekti. Na ta način delaš z neko empatijo do bralca, kar velja za neke kompleksnejše trende, številke. V tekstu morda že pri tretjem stavku ne moreš več slediti. A ne gre za nadomeščanje teksta, gre za komplementaren odnos. Vsaka stvar je za nekaj dobra."

Pokriva cel spekter tem
Vindiš je svoj pečat pustil v Dnevnikovem Objektivu: "Objektivno je bilo od samega začetka zastavljen kot avtorski projekt. Ni bilo distinkcije med novinarjem in oblikovalcem, pri preostalem delu pa je bila ta ločnica. Do teme pride dosti organsko: Statistični urad Republike Slovenije lahko izda zanimive podatke, neki dogodek je vnaprej znan, nas kdo opozori ... Zgodilo se je že, da smo imeli šest tem vnaprej pripravljenih, lahko pa smo šest tednov zapored iskali temo. Specifična rubrika je tudi v tem, da ni bila tematsko specializirana - ne obravnavamo le poslovnih ali znanstvenih tem, ampak pokrivamo cel spekter tem."

Izogniti se morebitnim napakam
V času spleta so podatki vse dostopnejši, a s tem tudi dvom o verodostojnosti podatkov. "Večni problem rubrike je bil v tem, da ima fiksno periodo. Velikokrat sem se znašel v položaju, ko sem se spraševal, ali sploh nadaljevati določeno temo ali je še čas, da bi jo zamenjal. Če časa ni bilo, smo položaj rešili tako, da smo izločili tisti del, ki je bil problematičen oziroma nepopoln. Na tak način se izogneš morebitnim napakam ali zavajanju. Treba je imeti zavedanje, da ko obdeluješ podatke in jih vizualiziraš, takoj nezavedno prinašaš neko pristranskost," je prepričan Vindiš.

Pridobiti je treba veliko podatkov
Kaj pa so temeljne zakonitosti ustvarjanja infografik? Sogovornik opozarja: "Pridobiti je treba, kar se da veliko podatkov - po možnosti iz več virov, da jih lahko križaš in preverjaš. Nato je pomembno, da jih ne začneš preverjati z neko vnaprej pripravljeno idejo, kaj želiš dobiti. Raje skiciraj s podatki, vzemi orodje za statistično analizo, pojdi čez podatke in na makronivoju poglej, kaj se dogaja, kaj so trendi. Šele potem se izluščijo zanimive točke in jih vzemi za izhodišče."

Dobra infografika ponuja celovit učinek
Ali lahko infografike zavajajo? "Če se to zgodi, se večinoma nehote. To stvar lahko do neke mere omejiš s tem, kako produciraš. Dobra stvar medijev je, da ima tradicijo preverjanja, da gre vsaj čez področnega in odgovornega urednika. Na vsaki točki je treba večkrat preverjati - v smislu dejstev in razumljivosti," meni Vindiš, ki še razkrije, kdaj je zadovoljen s svojim izdelkom: "Ko pri omejenem formatu in omejenem času uspeš ustvariti zadevo, ki ima rep in glavo, da se bere na več ravneh, da je likovno videti hudo, da pritegne bralca, da vsebinsko dobi "aha moment". Skratka, da dobiš neki celoviti učinek, ki ga lahko da samo ta infografika in ne kaj drugega."

Odprte baze? Stanje ni rožnato.
Kakšen pa je položaj odprtih baz? "Položaj je slab, tu lahko izpostavim le SURS. Ekstremen primer je bila priloga "Kam vpisati otroka". To je bila posebna priloga, ki je bila narejena na podlagi podatkov maturitetnih uspehov na gimnazijah. Tam se je pokazalo, kako težko je pridobiti podatke, RIC še vedno vztraja, da ti podatki ne smejo biti javno dostopni, da je problem, da bodo ljudje podatke narobe uporabljali. Letos te priloge nismo mogli narediti, ker ne objavljajo več surovih podatkov. Še šolam so naredili ločeni, individualni dostop. Še šole se ne morejo več med seboj primerjati. Je to logično in dobro? Mislim, da ni," je odločen oblikovalec, ki pa še doda, da v tujini stanje pri tem vprašanju ni prav nič boljše.

Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora, v katerem Aljaž Vindiš razmišlja še o varnosti na spletu, izpostavlja primere dobre prakse ustvarjanja infografik ter razkrije, da bo v novem študijskem letu na FDV-ju sodeloval pri predmetu Spletno novinarstvo.

Vabljeni k poslušanju/branju:
- Podcast (klik na poslušanje celotne oddaje)
- SURS-ova zanimivost ob svetovnem dnevu statistike
- SURS-ova brošura Boljši, slabši, povprečni ob svetovnem dnevu statistike

Prvo leto in pol sem delal čisto sam, četudi sem bil na počitnicah ali bolan. Delati sam pomeni neverjeten pritisk, a če bi mi nekdo dal možnost, bi to spet ponovil.

O začetkih dela pri Objektivu.
Vindiš: Dobra infografika ponuja celovit učinek