Projekt Znanost na cesti uspešno deluje že četrto leto. Foto: ZnC
Projekt Znanost na cesti uspešno deluje že četrto leto. Foto: ZnC
Saša Novak
Nad projektom bedi znanstvenica Saša Novak. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Nekateri znanstveniki so razmišljali o aktivnem protestu na cesti, spet drugi pa so razmišljali o bolj proaktivni smeri ter o vlogi in ugledu znanosti v Sloveniji. Skupina okrog znanstvenice Saše Novak (Institut Jožef Stefan) je tako leta 2013 ustanovila projekt Znanost na cesti, ki s številnimi dogodki živi še danes in uspešno popularizira znanost.

Ta teden na podkastu Številke gostimo prav Sašo Novak. V petek lahko prisluhnete pogovoru, tokrat pa preberete odgovore na vprašanja, ki ste jih zastavili bralci in poslušalci Številk.

Matjaž Gregorič: Z dobrimi stranmi medmrežja, med drugim to, da imamo zdaj možnost hitro najti informacije, so prišle tudi slabe strani. Med temi je blazna količina informacij, od česar jih je ogromno po domače povedano "bullshit". Kako vidite vlogo znanstvenikov in medijev pri promociji prave znanosti in razkrinkanju psevdoznanosti?

Saša Novak
: Znanstvenik najbrž nikoli ne bo preglasil psevdoznanstvenika. Med drugim tudi zato, ker se v zagovoru znanstvene resnice drži zgolj znanstveno potrjenih dejstev. Pika. Posploševanja, približki in ugibanja, ki so pogosta orodja v psevdoznanosti, torej ne pridejo v poštev. Zato po mojem mnenju (in tudi izkušnjah) konstruktiven dialog skorajda ni mogoč. Človek, ki verjame v teorijo zarote, fizikalne razlage "kemijskih sledi" tipično ni pripravljen poslušati, kaj šele sprejeti.
Krištof Oštir: Kako se upreti znanstveni metriki in prevladi multinacionalk, kot so Thompson Reuters, Elsevier, Springer. Odprt dostop je sicer alternativa, ampak samo prerazporeja zaslužke. Kako gledate na eksplozijo števila objav?
Saša Novak: Metrika je pač ena izmed poti ocenjevanja. Ko začnemo ob znanstvene publikacije postavljati ŠTEVILKE, pa seveda s tem sprožimo mehanizem, ki vodi k večanju teh številk. Če številk ne uporabimo, deluje kakšen drug, verjetno tudi ne najboljši mehanizem. Odprt dostop? Kot zamisel verjetno dober. Kaj bo prinesel, bomo pa, upam, videli.

Ana Slavec: Če bi imeli možnosti reformirati slovensko znanstveno politiko, kaj bi bil prvi ukrep, ki bi ga sprejeli?
Saša Novak: Znanstvena politika je v klepetu ob kavi zelo preprosto rešljiva, v resnici pa je najbrž kar kompleksna zadeva, s katero se ne da opraviti kar mimogrede in na pamet.