Evropska prvenstva v košarki imajo bogato tradicijo. Prvo je bilo na sporedu že daljnjega leta 1935, turnir v Sloveniji pa bo že 38. Največ naslovov (14) ima Sovjetska zveza.

Maja 1935, tri leta po ustanovitvi Mednarodne košarkarske zveze, se je na prvem prvenstvu v Ženevi zbralo 10 ekip. Turnir, ki naj bi služil kot test pred olimpijskimi igrami v Berlinu, se je končal z zmago Latvije, ki je v finalu s 24:18 premagala Španijo. Člani šampionskega moštva Eduards Andersons, Aleksejs Anufrejevs, Martinš Grundmanis, Herberts Gubins, Rudolf Jurčins, Janis Lidmanis in Džems Raudzinš niso prejeli medalj, saj se je ta tradicija začela šele kasneje.

 

Litovci dvakrat zapored
Do druge svetovne vojne sta bili na sporedu še dve prvenstvi. Tako v Rigi (1937), kjer so igrali na prostem na betonski podlagi, kot tudi v Kaunasu (1939), so slavili Litovci. Druga svetovna vojna je močno spremenila evropski košarkarski zemljevid. Prvi trije prvaki (Latvija, Litva) so namreč "izginili", ker jih je priključila Sovjetska zveza.

 

Mrazek popeljal Češkoslovaško do edinega zlata
Prvo povojno prvenstvo (1946) je ponovno gostila Ženeva. Češkoslovaška je v finalu s 34:32 premagala Italijo. Najboljši mož prvenstva je bil 193 cm visoki center Harold Mrazek. Leto dni kasneje sta se "na sceni" prvič pojavili reprezentanci, ki sta v naslednjih desetletjih zaznamovali košarkarska tekmovanja, Sovjetska zveza in Jugoslavija. Z igralci, priključenimi iz baltskih držav, so se Sovjeti sprehodili skozi tekmovanje. Vseh šest srečanj so dobili s povprečno razliko 25 točk.

 

Avantura v Egiptu
Prvenstvo leta 1949 je bilo najbolj "čudno" od vseh. Ker Sovjeti niso želeli organizirati tekmovanja, enako je storila tudi druga Češkoslovaška, je bil gostitelj tretjeuvrščeni Egipt, ki je tedaj zaradi slabe konkurence v Afriki, nastopal v Evropi. Ker je bil v tistem času letalski potniški promet drag in povrhu še dokaj (ne)varen, je bila udeležba evropskih moštev skromna. Nastopile so le Francija, Grčija in Nizozemska. Zlata se je v konkurenci le osmih moštev - tudi eksotov iz Sirije in Libanona - veselil Egipt.

Petdeseta in šestdeseta v znamenju Sovjetske zveze
Ko se je prvenstvo leta 1951 znova vrnilo v Evropo, se je začela era Sovjetske zveze, ki je do leta 1971 zmagala na desetih od skupno enajstih prvenstev. Prevlado Sovjetov je leta 1955 prekinila le Madžarska. Sovjeti so tekmece zastraševali z dvometraši, ki so bili v petdesetih še redkost. Med njimi je z 214 centimetri izstopal orjak Vladimir Kruminš. Leta 1955 je bil prvič uveden 30 sekundni napad, kar je popolnoma spremenilo filozofijo košarkarske igre, ki je postala precej hitrejša.

 

Gomelski "mastermind" sovjetskih uspehov
Sovjeti so dobili vseh pet prvenstev v šestdesetih. Legendarni Aleksander Gomelski je tekmece "ubijal" z obrambo po celem igrišču vseh 40 minut in rotiranjem košarkarjev, s čimer je ohranjal njihovo svežino. Ob koncu šestdesetih je primat Sovjetske zveze začela ogrožati Jugoslavija in samo vprašanje čase je bilo, kdaj jo bo izpodrinila na prestolu ...

 

Talentirani Jugoslovani kraljevali Evropi
To se je zgodilo leta 1973 v Španiji. Jugoslovani so v finalu z 78:67 ugnali domačine, ki so pred tem v polfinalu presenetljivo izločili Sovjetsko zvezo. Šampionsko moštvo na čelu z Draganom Kičanovićem, Vinkom Jelovcem, Zoranom Slavnićem, Krešimirjem Čošićem, Draženom Dalipagićem in Mirzo Delibašićem je slavilo še na naslednjih dveh prvenstvih. Leta 1975 so v finalu v Beogradu z 90:84 porazili Sovjete, "vajo" pa ponovili še dve leti kasneje v Belgiji, ko je bilo 74:61. Po tej tekmi je Gomelski Jugoslovane označil za "najboljše moštvo v zgodovini košarke".

Italija prekinila prevlado vzhodnjakov
Sovjeti so se vrnili na vrh na naslednjih dveh prvenstvih, leta 1983 pa se je med evropske prvake vpisala nova država - Italija, ki je v finalu s 105:96 premagala Španijo. V reprezentanci zahodnih sosedov so izstopali Dino Meneghin, Riva, Pierluigi Marzorati in Vilalta.

 

Dve leti kasneje je svoj zadnji naslov osvojila Sovjetska zveza. Velesila na čelu z "mladimi levi" Arvidasom Sabonisom, Rimasom Kurtinaitisom, Šarunasom Marčulionisom in Aleksandrom Volkovom je v finalu razbila Češkoslovaško kar s 120:89. Najkoristnejši igralec (MVP) je postal tedaj 21-letni in 220 cm visoki  Arvydas Sabonis.

 

Galis obnorel Grčijo ...
Grčija je do domačega prvenstva igrala le na enem turnirju najboljših evropskih ekip. Leta 1981 je končala na skromnem 10. mestu. Šest let kasneje pa je branilec Nikos Galis, rojen sicer v ZDA, Grke popeljal na Olimp. Po dveh porazih v predtekmovanju so Grki zapored v četrtfinalu ugnali Italijo (90:78), v polfinalu Jugoslavijo (81:77) in v finalu po podaljšku s 103:101 še Sovjetsko zvezo. Galis je pred 17.000 navijači dosegel neverjetnih 40 točk, medtem ko je odločilna prosta meta v zadnji sekundi prispeval krilo Argyris Kambouris.

 

Petrović vodil jugoslovanski "Dream team"
"Premagamo se lahko samo sami," je pred prvenstvom leta 1989 v Jugoslaviji dejal Dražen Petrović in tako jasno povedal, da je favorit le eden. Dušan Ivković je s sanjsko ekipo, v kateri so bili poleg Petrovića še Vlade Divac, Toni Kukoč, Stojan Vranković, Žarko Paspalj, Zoran Ćutura, Mario Primorac, Predrag Danilović, Dino Rađa in Slovenec Jure Zdovc v finalu gladko opravila z Grčijo (98:76). Petrović je bil izbran za MVP-ja.

Zdovc zapustil prvenstvo v Italiji
Prvenstvo leta 1991 so zaznamovale politične spremembe. Velesili Sovjetska zveza in Jugoslavija sta pokali po šivih. Sovjeti se po porazu s Francijo sploh niso uvrstili na prvenstvo, medtem ko je Jugoslavija slavila še drugič zapored, potem ko je v finalu z 88:73 nadigrala Italijo. Ob odsotnosti Petrovića, Divca in Vrankovića sta glavno breme prevzela Kukoč in Rađa. Jure Zdovc je prvenstvo zapustil po dveh tekmah, saj se je v Sloveniji ravno v tistem času začela osamosovojitvena vojna.

 

Nemčija izkoristila razpad velesil
Prvenstvo leta 1993 v Nemčiji se je končalo presenetljivo - s slavjem domačinov. Varovanci Svetislava Pešića so v dramatičnem finalu ugnali Rusijo z 71:70. Rusi so 15 sekund pred koncem povedli s 70:68, nato pa je na sceno stopil Christian Welp, ki je dosegel koš in ob tem izsilil še prosti met. Welp ga je rutinirano zadel in poskrbel za senzacionalno zmago. Slovenija je svoj prvi nastop na EP-jih končala na zadnjem, 16. mestu.

 

Povratek kaznovanih Jugoslovanov
Potem ko je prvenstvo leta 1993 izpustila zaradi sankcij, se je Zvezna republika Jugoslavija zmagovito vrnila dve leti kasneje. Aleksandar Djordjević je v finalu proti Litvi (96:90) dosegel neverjetnih 42 točk ob metu za tri 9/12. Na drugi strani je izjemno odigral tudi Šarunas Marčulionis, ki je srečanje končal z 32 točkami. "Plavi" so uspeh ponovili še leta 1997 in 2001, medtem ko so v Franciji leta 1999 presenetili Italijani.

 

Tretji naslov za Litvo
Litovski košarkarji so leta 2003 na Švedskem izkoristili skoraj "domač" teren in po letih 1937, 1939 še tretjič pokorili Evropo. Moštvo, ki mu je poveljeval Šarunas Jasikevičius, je v finalu s 93:84 porazilo Španijo. Jasikevičius, nekdanji branilec Olimpije, je postal MVP prvenstva.

Yannakis ustvaril šampionsko moštvo
V Beogradu leta 2005 je bilo vse pripravljeno za slavje domače reprezentance Srbije in Črne gore, a se je "pravljica" kaj klavrno končala. "Plavi" - vodil jih je Željko Obradović - so po neprepričljivih predstavah izpadli že v repasažu za četrtfinale. Izločila jih je Francija, svojega drugega naslova pa so se veselili Grki. Varovanci člana zlate ekipe iz leta 1987, Panagiotisa Yannakisa, so v skupinskem delu izgubili s Slovenijo (68:56), a so nato igrali vse bolje. V polfinalu so bili proti Francozom že v izgubljenem položaju, saj so zaostajali za sedem točk, a je Diamantidis tri sekunde pred koncem zadel neverjetno trojko za zmago s 67:66. V finalu so nato zlahka odpravili Nemčijo. Izid: 78:62. MVP prvenstva, na katerem je Slovenija s 6. mestom in uvrstitvijo na svetovno prvenstvo dosegla največji uspeh doslej, je postal Nemec Dirk Nowitzki.

Rusi v finalu uničili Špance
Podobno kot dve leti poprej so bili tudi v Španiji leta 2007 gostitelji izjemno razočarani. V finalu je domačo reprezentanco, potem ko so vsi pričakovali špansko "veselico" po naslovu evropskega prvaka, šokirala Rusija (59:60). Odločilni met je le dve sekundi pred koncem dosegel Jon Robert Holden in poskrbel za rusko vrnitev na vrhunsko sceno. V tekmi za tretje mesto je proti Grčiji prepričljivo slavila Litva (78:69), Nemci pa so osvojili peto mesto po zmagi nad Hrvaško (80:71). Slovenci so za odločilno sedmo mesto, ki je peljalo na predolimpijski turnir, z 88:74 ugnali Francoze.

Španci na vrhu, Slovenija do najboljše uvrstitve
Španci so po razočaranju na domačem prvenstvu na Poljskem prikazali izjemno igro in prvič postali evropski prvaki. V finalu so s kar 85:63 premagali Srbijo. Srbska izbrana vrsta je v polfinalu v izjemno razburljivi tekmi po podaljšku premagala Slovenijo (96:92). Slovenska reprezentanca je na Poljskem prikazala odlično igro in pod vodstvom Jureta Zdovca ter odličnim Erazmom Lorbkom vknjižila najboljši uvrstitev na evropskih prvenstvih. Prvič se je uspela prebiti v polfinale, za las pa je bila na koncu ob medaljo. V malem finalu so bili s 57:56 boljši Grki.

 

Navarro in Pau Gasol poskrbela za ubranitev naslova
Litva je po 72 letih znova gostila Eurobasket. V državi, kjer je košarka brez konkurence šport številka 1, je znova blestel sijajni španski dvojec Pau Gasol-Juan Carlos Navarro. Katalonca sta bila najbolj zaslužna za ubranitev naslova evropskega prvaka. "La Bomba" je po nekoliko zadržanem začetku zablestel v drugem delu v Vilni in nato v izločilnih bojih v morda celo najbolj košarkarskem mestu v Evropi Kaunasu. V finalu Špancev na čelu z MVP-jem turnirja Navarrom ni uspelo zaustaviti niti odličnim Francozom z najboljšim strelcem turnirja Tonyjem Parkerjem. V boju za tretje mesto so Andrej Kirilenko in soigralci z ruske reprezentance ugnali največje presenečenje turnirja Makedonijo. Slovenija je zaradi novih odpovedi in poškodb nastopila v pomlajeni zasedbi in s kar petimi debitanti ob selektorskem debiju Božidarja Maljkovića zasedla sedmo mesto.

Vsa prvenstva, dobitniki medalj in slovenske uvrstitve:
1. Švica (1935)
1. Latvija
2. Španija
3. Češkoslovaška

2. Latvija (1937)
1. Litva
2. Italija
3. Francija

3. Litva (1939)
1. Litva
2. Latvija
3. Poljska

4. Švica (1946)
1. Češkoslovaška
2. Italija
3. Madžarska

5. Češkoslovaška (1947)
1. Sovjetska zveza
2. Češkoslovaška
3. Egipt
13. Jugoslavija

6. Egipt (1949)
1. Egipt
2. Francija
3. Grčija

7. Francija (1951)
1. Sovjetska zveza
2. Češkoslovaška
3. Francija

8. Sovjetska zveza (1953)
1. Sovjetska zveza
2. Madžarska
3. Francija
6. Jugoslavija

9. Madžarska (1955)
1. Madžarska
2. Češkoslovaška
3. Sovjetska zveza
8. Jugoslavija

10. Bolgarija (1957)
1. Sovjetska zveza
2. Bolgarija
3. Češkoslovaška
6. Jugoslavija

11. Turčija (1959)
1. Sovjetska zveza
2. Češkoslovaška
3. Francija
9. Jugoslavija

12. Jugoslavija (1961)
1. Sovjetska zveza
2. Jugoslavija
3. Bolgarija

13. Poljska (1963)
1. Sovjetska zveza
2. Poljska
3. Jugoslavija

14. Sovjetska zveza (1965)
1. Sovjetska zveza
2. Jugoslavija
3. Poljska

15. Finska (1967)
1. Sovjetska zveza
2. Češkoslovaška
3. Poljska
9. Jugoslavija

16. Italija (1969)
1. Sovjetska zveza
2. Jugoslavija
3. Češkoslovaška

17. Nemčija (1971)
1. Sovjetska zveza
2. Jugoslavija
3. Italija

18. Španija (1973)
1. Jugoslavija
2. Španija
3. Sovjetska zveza

19. Jugoslavija (1975)
1. Jugoslavija
2. Sovjetska zveza
3. Italija

20. Belgija (1977)
1. Jugoslavija
2. Sovjetska zveza
3. Češkoslovaška

21. Italija (1979)
1. Sovjetska zveza
2. Izrael
3. Jugoslavija

22. Češkoslovaška (1981)
1. Sovjetska zveza
2. Jugoslavija
3. Češkoslovaška

23. Francija (1983)
1. Italija
2. Španija
3. Sovjetska zveza
7.Jugoslavija

24. Nemčija (1985)
1. Sovjetska zveza
2. Češkoslovaška
3. Italija
7. Jugoslavija

25. Grčija (1987)
1. Grčija
2. Sovjetska zveza
3. Jugoslavija

26. Jugoslavija (1989)
1. Jugoslavija
2. Grčija
3. Sovjetska zveza

27. Italija (1991)
1. Jugoslavija
2. Italija
3. Španija

28. Nemčija (1993)
1. Nemčija
2. Rusija
3. Hrvaška
16. Slovenija

29. Grčija (1995)
1. ZR Jugoslavija
2. Litva
3. Hrvaška
12. Slovenija

30. Španija (1997)
1. ZR Jugoslavija
2. Italija
3. Rusija
14. Slovenija

31. Francija (1999)
1. Italija
2. Španija
3. ZR Jugoslavija
10. Slovenija

32. Turčija (2001)
1. ZR Jugoslavija
2. Turčija
3. Španija
15. Slovenija

33. Švedska (2003)
1. Litva
2. Španija
3. Italija
10. Slovenija

34. Srbija in Črna gora (2005)
1. Grčija
2. Nemčija
3. Francija
6. Slovenija

 

35. Španija (2007)
1. Rusija
2. Španija
3. Litva
7. Slovenija

36. Poljska (2009)
1. Španija
2. Srbija
3. Grčija
4. Slovenija

 

37. Litva 2011
1. Španija
2. Francija
3. Rusija
7. Slovenija

 

Najkoristnejši igralci:
1935 Rafael Martin (Španija)
1937 Pranas Lubinas (Litva)
1939 Mykolas Ruzgys (Litva)
1946 Ferenc Nemet (Madžarska)
1947 Joann Lossov (Sovjetska zveza)
1949 Hüseyin Öztürk (Turčija)
1951 Ivan Mrazek (Češkoslovaška)
1953 Anatolij Konev (Sovjetska zveza)
1955 Janos Greminger (Madžarska)
1957 Jiri Baumruk (Češkoslovaška)
1959 Vikotr Zubkov (Sovjetska zveza)
1961 Radivoj Korać (Jugoslavija)
1963 Emiliano Rodriguez (Španija)
1965 Modestas Paulauskas (Sovjetska zveza)
1967 Jiri Zedniček (Češkoslovaška)
1969 Sergej Belov (Sovjetska zveza)
1971 Krešimir Ćosić (Jugoslavija)
1973 Wayne Brabender (Španija)
1975 Krešimir Ćosić (Jugoslavija)
1977 Dražen Dalipagić (Jugoslavija)
1979 Mickey Berkowitz (Izrael)
1981 Valdis Valters (Sovjetska zveza)
1983 Juan Antonio Corbalan (Španija)
1985 Arvydas Sabonis (Sovjetska zveza)
1987 Nikos Galis (Grčija)
1989 Dražen Petrović (Jugoslavija)
1991 Toni Kukoč (Jugoslavija)
1993 Christian Welp (Nemčija)
1995 Šarunas Marčulionios (Litva)
1997 Aleksandar Đorđević (Jugoslavija)
1999 Gregor Fučka (Italija)
2001 Predrag Stojaković (Jugoslavija)
2003 Šarunas Jasikevičius (Litva)
2005 Dirk Nowitzki (Nemčija)
2007 Andrej Kirlienko (Rusija)
2009 Pau Gasol (Španija)
2011 Juan Carlos Navarro (Španija)

 

Najboljši strelci:
1935 Livio Franceschini (Italija) 16 točk povprečje
1937 Pranas Lubinas (Litva) 13,8
1939 Heino Veskila (Estonija) 16,5
1946 Pawel Stok (Poljska) 12,6
1947 Otar Korkia (Sovjetska zveza) 14,7
1949 Huseyin Öztürk (Turčija) 19,3
1951 Ivan Mrazek (Češkoslovaška) 17,1
1953 Ahmed Idlibi (Libanon) 15,8
1955 Miroslav Skerik (Češkoslovaška) 19,1
1957 Eddy Terrace (Belgija) 22
1959 Radivoj Korać (Jugoslavija) 27,5
1961 Radivoj Korać (Jugoslavija) 24,3
1963 Radivoj Korać (Jugoslavija) 26,5
1965 Radivoj Korać (Jugoslavija) 21,6
1967 Georgios Kolohitas (Grčija) 26,2
1969 Georgios Kolohitas (Grčija) 22,6
1971 Edward Jurkiewicz (Poljska) 22,5
1973 Atanas Golomejev (Bolgarija) 21,7
1975 Atanas Golomejev (Bolgarija) 23,1
1977 Kees Ackerboom (Nizozemska) 26,4
1979 MieczyslawMlinarsky (Poljska) 26,4
1981 MieczyslawMlinarsky (Poljska) 23,1
1983 Nikos Galis (Grčija) 33
1985 Dražen Petrović (Jugoslavija) 25,2
1987 Nikos Galis (Grčija) 37
1989 Nikos Galis (Grčija) 35,6
1991 Nikos Galis (Grčija) 32,4
1993 Sabahudin Bilalović (Bosna in Hercegovina) 25
1995 Šarunas Marčulionis (Litva) 22,5
1997 Oded Katash (Izrael) 22
1999 Alberto Herreros (Španija) 19,2
2001 Dirk Nowitzki (Nemčija) 28,7
2003 Pau Gasol (Španija) 25,8
2005 Dirk Nowitzki (Nemčija) 26,1
2007 Dirk Nowitzki (Nemčija) 24
2009 Pau Gasol (Španija) 18,8
2011 Tony Parker (Francija) 22,1