"Pozabila sem, da imam jutri rojstni dan," je dejala Pušlarjeva, ko smo se včeraj - pet dni po njenem tradicionalnem koncertu v Ivančni Gorici - usedli, da bi zaokrožili njeno ustvarjalno obdobje, katerega rezultat je nov album Nekje vmes. "V Mežici imam koncert, ampak težko je peti na rojstni dan, ker vedno čakam, da bo kaj priletelo (smeh). Zelo rada imam presenečenja, ampak muči me ta nevednost, ker ne vem, kaj pripravljajo moji fantje v skupini. Lepo je biti v središču pozornosti, ampak bolje bi se počutila, če ne bi imela koncerta na ta dan," je v smehu priznala.

Za 25. rojstni dan pravi, da bi lahko bil prelomnica: "Bomo videli, kakšna prelomnica bo. Petindvajseto leto je zelo hitro minilo in bilo je malo naporno. Prejšnje leto mi je ostalo v lepšem spominu. Se je zgodilo nekaj lepih dogodkov." Zadnjo četrtino njenega 25. leta je zaznamovalo predvsem ustvarjanje novega albuma, s katerim se je znova vrnila tja, kjer je vse bolj doživeto, kakor na njenih običajnih klubskih koncertih – zaradi česar se lahko takšnega nastopa tudi malo ustrašiš, pravi sama.

Nazaj v Ivančni Gorici
Preteklo soboto se je pred športno dvorano Osnovne šole Stična že tretje leto nekaj minut pred osmo uro vila kolona pred vhodom, ki je zasedla zunanje stopnišče. Med koncertom pred polno dvorano v Stični, ki sprejme okoli 1.500 obiskovalcev, je Pušlarjeva poudarila, da je to koncert, o katerem je "vsako leto sanjala, zdaj pa celo jesen zaradi njega ne more spati". "Nikoli ne pogledam prej občinstva. Ko me pride iskati naš 'roadie' Bojan, ki me pelje do odra, ga vprašam: 'Bojan, a bo?' On mi odgovori: 'Super je.' Odprem vrata in grem v temi do odra. Ta občutek, ko vem, da me zagledajo, ko odprem vrata, mi požene kurjo polt po celem telesu," opiše posebnost koncerta v Ivančni Gorici.

Pred svojim tretjim koncertom je letos prejela iz rok župana občine Dušana Strnada posebno priznanje za svoj trud pri promociji domačega kraja: "Zelo sem navezana na svoj kraj. Tu živim od malega in se nikoli nisem selila. Veliko ljudi iz Ivančne Gorice me osebno pozna in me spremlja od začetka. Poznali so me, še preden sem začela glasbeno pot, in zdi se mi, da so se te niti malo bolj spletle v času Bitke talentov. Takrat je bilo za naš kraj to nekaj velikega in mislim, da sem imela takrat veliko podporo - navsezadnje sem zmagala in mislim, da to povezanost lepo negujemo in peljemo naprej."

Zato se je tudi odločila, da veliki tradicionalni koncert prireja doma: "Prvega sem naredila za preizkus, zdaj pa je to postalo že tradicionalno. Vsako leto mi je izziv pripeljati posebne goste ali prirediti koncert, ki bo nekaj posebnega."

Tokrat je v svojo sredino povabila Godbo Stična, s katero je nadaljevala lokalno zgodbo, ki jo je predlani začela s Stiškim kvartetom: "V njej sem igrala mnogo let, tam se je začela moja glasbena pot s prečno flavto. Imam zelo lepe spomine na to obdobje. Takrat mi je veliko pomenilo, da sem prišla v godbo, in odkar pojem, se še nismo združili, tako da je tokrat prišel čas tudi za to."

Posebni pečat večeru, pa je dal njen duet z osrednjo gostjo večera Alenko Godec. "Z Alenko sva se takoj ujeli. Ona me je pred štirimi leti povabila na svoj koncert v Križankah. Odpeli sva pesem Dekle iz zlate ladjice. Jaz sem jo zapela še na oddaji Parada pred tremi leti in od takrat je prirasla k srcu tudi mojim oboževalcem. Veliko jih sprašuje, zakaj je ne pojem na svojih koncertih. To mi je ena najlepših zimzelenih skladb," priznava glasbenica. V starejši stanovski kolegici, ki letos praznuje 25. obletnico delovanja, vidi vzor. "Fascinira me, ker sama ureja veliko stvari. Ima svojo ustaljeno pot, ustaljene koncerte, nastope," pravi o Godčevi.

Glas za uspešnicami, kot sta Tvoja ter Kot nekdo, ki imel me bo rad, za Pušlarjevo pravi, da je ena izmed njenih najljubših pevk mlajše generacije, če ne najljubša: "Ne samo zato, ker je odlična interpretka … Nina je krasna oseba, ki tudi na odru izžareva veliko topline."

Koncert kot zadnja generalka za album
15 minut čez dvajseto se je tako preteklo soboto, potem ko se je na zaslonu za odrom izpisalo ime Nina Pušlar, po dvorani razširil močen aplavz. "Tako kot gre smučar čez progo, grem tudi jaz že nekaj dni pred koncertom skozi repertoar, da se pripravim in se ne zmedem sredi koncerta," pojasni.

Leto dni po zadnjem nastopu se je vrnila z repertoarjem, katerega nosilci so skladbe, kot so Pozdrav z ljubeznijo, Tik tak tok, Rok trajanja, Slečeno srce, Punca (tokrat v duetu s spremljevalno pevko tistega večera – Leo Sirk), Bilo lepo bi, Odhajam z vetrom in Dež.

A koncert je bil le pika na i jesenski turneji, s katero je začela prvi val predstavljanja novega albuma, in jo poimenovala Svet je tvoj. Na samem koncertu je predstavila pet novih skladb, saj se zaveda, da pričakovanja ljudi stremijo k prepevanju že znanih skladb. Posebno mesto med njimi je imela prav skladba Svet je tvoj, sicer prvi singel z novega albuma, kjer je dvorana od začetka do konca prepevala z njo.

"Mislim, da je to prva skladba v vseh teh letih, ki so jo ljudje tako hitro zagrabili v tako kratkem času. Zelo hitro so si ga zapomnili. Verjetno je kombinacija besedila in melodije prava," je bila pozitivno presenečena nad odzivom za skladbo, ki jo je ustvarila skupaj s starim znancem iz njenih glasbenih del in s koncertnih odrov - Zlatkom. "Ker delava sproščeno in se ujameva tako, da se to čuti tudi v sami izvedbi oziroma skladbah," pravi zanjo raper.

Že pred odhodom z odra je tako dejala, da je bil sobotni koncert njen "najboljši koncert". A nova zgodba se je z njim šele začela - ob izhodu iz dvorane, z albumom.

Nov album, nova Nina
Na njem se poslušalec znova sreča z odnosom, s katerim se je že v preteklosti precej poigravala: "ti - jaz, jaz - ti". "Dve besedili sta takšni, to je res," doda. Ne odstopi od smeri, ki jo poznajo njeni oboževalci. "Peljali smo dve različni zgodbi. Ena je podobna Nini od prej - nadaljevanje tega. Nekaj, po čemer me ljudje poznajo in jim je všeč. Druga plat pa je takšna, po kateri me še ne poznajo. Je malo drznejša, drugačna. Nova vloga je izziv zame," pove o svojih besedilih, pri katerih je bila bolj prisotna v procesu dogovarjanja z avtorji.

Prvič je razmišljala o njih in si zamislila celotno zasnovo albuma. O temah v besedilih se je pogovarjala s pisci besedil in si želela novih vlog. "Zdi se mi pomembno, da kot glasbenik izkusiš različne vloge in da znaš pokazati nežno, drzno, veselo, žalostno plat. Da je plošča kontrast različnih čustev."

Na albumu je sklop skladb, kjer bolj kot melodija izstopajo besedila. Nekje vmes je album, kjer se poslušalec sreča z ljubezenskimi tematikami, ki se nato razvijejo v drznejša posege v vsakdanje tematike. "Ljudem sem želela predstaviti svojo drugo stran, tisto, ki je mogoče vsi ne poznajo. Velikokrat se zgodi, da mi kdo, ki me osebno spozna, reče, da sem drugačna, kot se zdim ... Ampak ne moreš imeti vsega naenkrat (smeh)."

Že iz naslovov skladb izstopata besedi svet (Ta svet ne zna živet, Svet je tvoj!, Na drugem koncu sveta) in srce (Vprašanje srca, Spomin srca). "Naključje. Ponavlja se mi svet, srce, mavrica, vesolje, dež (smeh) ... Ampak res po naključju. Zlatko je napisal besedilo za Svet je tvoj in to je njegov podpis. Svet ne zna živet pa je prišel pozneje. Se zgodi," pove v smehu.

Okrepljena avtorska ekipa
Besedila se ukvarjajo z razmerji ja - ne, črno - belo, ena Nina - druga Nina. "Tudi sama sem v obdobju svojega življenja, ko včasih mogoče preveč razmišljam in se tudi zaradi tega težje odločim. Takrat sem enostavno nekje vmes. Ampak tako pride v življenju ..." Kot avtorica glasbe se je Pušlarjeva podpisala pod šest skladb. Okoli sebe pa je zbrala pisce besedila, kot so Barbara Pešut, Alen Steržaj, par Pihler-Stermecki, Zlatka in Gjurina. Izbrala jih je na podlagi prejšnjega dela - slišanega in prebranega.

Sicer pa ostaja tudi na četrtem albumu vezivno tkivo njeno sodelovanje z Martinom Štibernikom: "Z Martinom skupaj ustvarjava že dolgo in tudi tokrat sem želela, da pusti konkreten avtorski pečat na plošči, ker je rdeča nit vseh štirih albumov. Na koncu so na albumu pristale prav vse skladbe, ki jih je napisal za novi album (smeh)."

Nadgradnja "stare Nine"
Sam album je nadgradnja popa, kakršnega je v preteklosti ustvarjal tandem Pušlar-Štibernik. Pozna se večji avtorski pridih Pušlarjeve, ki se bolj kot v balade zateka k zvoku popa 90. let (Nasmeh in mirna kri) in vnaša elemente, ki dovoljujejo, da se bo lahko skladba dodatno še bolj razvila v elektronskih preoblekah (s skladbo Ti že veš nadaljuje podobno zgodbo, ki jo je predstavila na tretjem albumu s Tik tak tok). S skladbo Polja nežnosti vnaša v svojo glasbeno zgodbo countrypop. Predvsem pa se z besedili para Pihlar-Stermecki sreča s prvinami socialnega popa (Ti že veš, Sladoled z vesoljem, prosim), kjer prepeva: "Tiho sem, ko malo spiješ, tiho sem, ko drugim gledaš v dekolte. Trdiš, da to se sme."

Na novem albumu je znova združila moči s Pešutovo, s katero sodelujeta zadnja štiri leta. Ona je tista, ki je napisala Slečeno srce, Med vrsticami. Tokrat je za album napisala dve besedili. "Z Barbaro se zelo dobro ujameva tudi zasebno. Je krasna ženska in od nje sem se veliko naučila." Tokrat se podpisuje pod skladbo Kdo misliš, da si in "tipičnemu" popu s ščepcem countryja Poljub na klopci, ki pa bi kmalu dobil naslov Sebastian. "Zdaj mi je malce žal, da ni ostal Sebastian. To ime je toliko zbadalo, da se je okoli tega spletla že cela zgodba. V bistvu je bil to imaginarni lik. Jaz mislim, da bi to imelo neki smisel, ampak ga potem nismo izpeljali," v smehu obžaluje.

Čez mejo
Pri nekaj skladbah, pravi, je morala biti tudi igralka. Pri tem izpostavlja pesem Sladoled z vesoljem, prosim, ki jo je napisala BilBi v povezavi s svojim možem. "BilBi je super pevka, interpretka in tudi igralka, zato sem bila vesela, da sta bila skupaj z Gregorjem pripravljena sodelovati na tem albumu. Napisala sta tri odlična, posebna in predvsem malo drugačna besedila." Za sodelovanje z njima se je odločila zato, da poskusi iti čez mejo tistega, kar je ustvarjala na prejšnjih albumih.

Zaveda se, da jo večina ljudi še vedno pozna po nastopih v Bitki talentov, ko je bila še najstnica. V svetovnem merilu se podoba mlade naivne glasbenice najlažje transformira v odraslo, "zrelejšo" osebo z goloto, toda Pušlarjeva pravi, da se svojih začetkov ne sramuje: "Ne moti me, da me ljudje poznajo iz mlajših let in obdobja Bitke talentov. Z leti tako ali tako odraščaš in, se spreminjaš, s tem tudi moja glasba odrašča in pripoveduje nove zgodbe."