"Brez kave zame ni dneva - ne le zato, ker me zjutraj dodobra zbudi, pač pa je pitje kave za naju s partnerjem nekakšna rutina, ki vodi v uspešen dan," navihano pove 38-letna Maja, medtem pa iz lončka srka nesladkano "arabiko," iz ene od festivalskih stojnic.

Festival, ki se letos v slovenski prestolnici odvija že drugič, Ljubljano postavlja ob bok svetovnim mestom, ki se lahko pohvalijo z raznovrstno ponudbo kavnih napitkov - mednje uvrščamo Rim, Dunaj, Havano in, jasno, Istanbul.

Strokovnjaki in degustacije
Mestni muzej Ljubljana so organizatorji dogodka za dva dni spremenili v forum, kjer priznani slovenski in tuji kavni strokovnjaki, baristi in pražerji obiskovalcem predstavljajo najboljše kave z vsega sveta. "Danes sem na festivalu že drugi dan. Včeraj sem se v predavalnici že dopoldne pogledal predavanje Sebastjana Pirca o pripravi kavnih filtrov, danes pa sem tukaj na predavanju Roka Fabjana, ki je velik poznavalec raznolikih vrst kave," pravi Matic iz Slovenske Bistrice, ki sam sebe imenuje kar "dosmrtni kofetar."

Na festivalu se je letos mogoče "učiti" od številnih mednarodno prepoznavnih poznavalcev kave – od Michalisa Karagiannisa, svetovnega podprvaka tekmovanja World Latte Art Championship 2017, do Sama Smrka iz Univerze uporabnih znanosti v Zürichu - kljub temu pa so večino obiskovalcev pritegnile prav pokušnje kav lokalnih in tujih mikrokražerjev. "Kaj naj rečem. Pri izbiri kave je moj okus podoben kot pri izbiri piva. Prisegam na ambiciozne, manjše, ljubiteljske proizvajalce," pojasnjuje starejši Ljubljančan, ki se je festivala udeležil že lani, upa pa, da bo takšno dogajanje v Ljubljani postalo tradicija.

Kava iz skodelice je drugačnega okusa kot tista iz "džezve"
Arome kave so lahko uspešno prepletejo le takrat, ko jo primerno postrežemo. Bistveno vlogo pri tem ima posoda, v katero jo nalijemo. Anja Slapičar iz Ljubljane se je na festivalu predstavila s svojo keramiko, namenjeno strežbi tega priljubljenega napitka. "Za kavni festival sem pripravila dve posebni seriji skodelic, in sicer skodelice za kavo, v katere sem vmešala različne materiale iz Slovenije. Temne pikice v skodelicah so delčki skrilavca in peščenjaka z Rožnika," pojasnjuje mlada keramičarka.

Ob tem dodaja, da je v Sloveniji veliko zanimivih, raznolikih kamnin, ki se jih da uporabiti v takšne namene. "Zdi se mi, da slovenski potrošniki znajo vedno bolj ceniti domače in lokalno," še pravi.

Tudi tistih, ki si ob skodelici kave radi privoščijo košček čokolade, ni malo. S svojo stojnico so se predstavili tudi 20 Chocolate, ki zrna spremenijo v čokolado. "Cel proces opravimo na tradicionalen način, to pomeni, da surovino prepražimo, potem zrna zlomimo, od njih ločimo lupino in jih položimo v mlin," pojasnjujejo. Vsako (ročno zavito) čokoladico potem imenujejo po kraju, iz katerega prihajajo zrna.