Nude bodo svojo dvajsetletnico praznovali z izdajo albuma Dvajset in posebnim koncertom, ki ga bodo priredili 20. junija na Celjskem gradu. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Nude bodo svojo dvajsetletnico praznovali z izdajo albuma Dvajset in posebnim koncertom, ki ga bodo priredili 20. junija na Celjskem gradu. Foto: MMC/Miloš Ojdanić
Nude
Skupina je nastala leta 1993, ko sta se srednješolca, Boštjan Dermol in Gaber Marolt, sicer sošolca, odločila ustanoviti glasbeno skupino, predvsem zaradi podobnega glasbenega okusa. Foto: Matjaž Očko, arhiv NUDE

Večkrat se moramo spomniti, kaj vse smo naredili, kje vse smo bili, koga smo srečali, kdo je bil na naših koncertih … In tako se začneš zavedati, da je dvajset let dolga doba. Doba, ki je pretekla. Zdaj, ko gledam nazaj, so zelo hitro minila in so bila dolga kot hip.

Nude
V zadnjih letih je postal nepogrešljiv član skupine tudi basist Marko Furek. Foto: Matjaž Očko, arhiv NUDE
Nude
Mesto kitarista pa v zdajšnji postavi Nude zapolnjuje Teodor Amanović - Toš. Foto: Matjaž Očko, arhiv NUDE

Zgodilo se nam je že, da smo po koncertu dali mladenki cd in nas je vprašala: "Kaj je to CD?" Čisto resno je povedala, da ima glasbo na telefonu, in vprašala, kam naj da cd. Verjamem, da marsikdo od mladih tako dojema glasbo: da so to datoteke mp3, ki si jih lahko pretočiš s spleta. Zastonj, seveda. OK, v redu.

Nude
Skupina se je leta 1997 pojavila s prvo uspešnico Povejmizakaj pesem. Nato pa so sledile skladbe, kot so Rola, Balon, Narobe svet, Ni čis greh, Šiz'd best ... Foto: Matjaž Očko, arhiv NUDE

Smo precej predvajani in v zadnjih nekaj letih smo se redno uvrščali med 25 najbolj predvajanih slovenskih izvajalcev, kar se mi zdi dober uspeh. Po številu predvajanj se postavljamo ob bok Robbieju Williamsu – kar se Slovenije tiče.

Nude, Gaber Marolt
Za letos pa napovedujejo, kot je potrdil Gaber v pogovoru za MMC, še avtorski album, ki bo vseboval vse novejše skladbe. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Vsi se ukvarjamo z glasbo. Skupina ni edina stvar, s katero se ukvarjamo. Imamo službe in družine. Glasbi sicer namenjamo precej časa, ne moremo pa se z njo ukvarjati ves čas. So obdobja, ko smo manj aktivni in so obdobja, ko smo bolj.

Nude, Gaber Marolt
Na album največjih uspešnic skupine Dvajset so uvrstili večino uspešnic iz začetnega obdobja. Poleg čisto prvih se pojavijo še Narobe svet, Ni čist greh in Nekje vmes, baladi Razlog in Polja sanj ter prešerna Budala. Prehod predstavlja Nekje vmes, ki je tudi poklon mestu Celje. Poznejše obdobje so zaznamovale pesmi Mambo love in Yoompin in zimzelena Tako lepo si zlomila mi srce. Album zaokrožajo uspešnice Element L, Padam v ljubezen in Nočem domov z zadnjega studijskega albuma Sedem svetov. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Naš prvi album je bil precej alternativen za tiste čase. Tudi glede poezije smo bili relativno naivni. To so bile skladbe, ki so nastajale v srednji šoli. Tudi teme so bile takrat enostavnejše, četudi niso bile vedno ljubezenske.

Nude
Nude se tako znova vračajo na koncertne odre. Foto: Matjaž Očko, arhiv NUDE

"Rola. Men se rola. V glavi vrti se. Se vrtenje n'kol' ne konča," in res se tako kot v pesmi tudi za skupino Nude 'rolanje' po slovenskem prizorišču nadaljuje – s praznovanjem 20. obletnice.

"Če vzamem v roke tiste prve posnetke, ki niso bili nikoli objavljeni, so po svoje precej zabavni," danes pove bobnar skupine Gaber Marolt. Prav on je eden izmed osrednjih krivcev, da sta s pevcem Boštjanom Dermolom postavila temelje Nude. Danes poleg omenjenih skupino sestavljajo še kitarist Teodor Amanović - Toš, basist Marko Furek in klaviaturist Dejan Štuhec.

Pred njihovim jubilejnim koncertom na Celjskem gradu 20. julija smo z Gabrom naredili manjši pregled dela skupine, ki je puščala svoje sledi s skladbami, kot so Ni čist greh, Narobe svet, Balon, Tako lepo si zlomila mi srce … "Že Mozart je pisal glasbo za dvorne 'žurke', ker nihče ne bi plesal na Rekviem. Tudi mi podobno razmišljamo," je v pogovoru za MMC pojasnil Gaber.

Pred dnevi so izdali album svojih največjih uspešnic – Dvajset. Še v letošnjem letu pa napovedujejo izid novega avtorskega ploščka. "Ves čas se ubadamo z dilemo, kaj je 'album' v današnjih časih. Ali je CD kot takšen še smiseln? Zgodilo se nam je že, da smo po koncertu mladenki podarili CD in nas je vprašala: 'Kaj pa je to CD?'.".

Cel pogovor si lahko preberete spodaj.


Nude. 20 let. Imate v skupini občutek, da je minilo že toliko let?
Do zdaj nismo imeli občutka. Morda je bolj postalo jasno letos, ker smo začeli to sami poudarjati. Večkrat se moramo spomniti, kaj vse smo naredili, kje vse smo bili, koga smo srečali, kdo je bil na naših koncertih … In tako se začneš zavedati, da je dvajset let dolga doba. Doba, ki je pretekla. Zdaj, ko gledam nazaj, so zelo hitro minila in so bila dolga kot hip.

Če malo osveživa spomin, kako se je začela zgodba z Nude? Kdo je pristopil do koga?
Mi smo ustanovili skupino februarja 1993 iz dveh prijateljskih klik na takratni tehnični šoli. Nekateri izmed nas smo bili gimnazijci, drugi tehniki. Začeli smo preigravati tuje uspešnice. Potem smo prestali prve porodne težave in odigrali prve koncerte. Leta 1996 smo že začeli razmišljati o avtorskem materialu, ki je nastajal že prej med vajami. Leta 1997 smo izdali prvi album Supermarket že pod imenom Nude in tako je zaživela zgodba prvotnih članov. Prve večje spremembe so prišle po letu 2001, ko nas je zapustil originalni basist. Šel je v službo, ki je bila v konfliktu z njegovo glasbeno kariero, in nam dejal, da ne more početi vsega. Njegovo odločitev smo sprejeli.

Ko poslušate danes svoje prve posnetke, se kaj nasmejite ob njih?
Če vzamem v roko tiste prve posnetke, ki niso bili nikoli objavljeni, so po svoje precej zabavni. Je pa res, da ima vsaka skladba svojo evolucijo. Najprej zaigraš nekaj na kitaro in zraven zabrundaš in večina ljudi si ne bi znala predstavljati nič, kaj šele neko uspešnico. Gre torej za skico pesmi. Imamo tudi arhiv, kjer poslušamo stvari za nazaj, da bi odkrili kakšne ideje, ki bi nas navdihnile za naprej. To je tudi priložnost, ob kateri se malo nasmejimo in se spomnimo, kaj smo počeli, ko smo bili še mlajši in malo manj zreli. Hecno je.

Obletnico je pospremil tudi album največjih uspešnic. Kako to, da ste se odločili zanj?
Mi sveže stvari počnemo sproti. Ves čas se ubadamo z dilemo, kaj je album v današnjih časih. Ali je CD kot tak še smiseln? Zgodilo se nam je že, da smo po koncertu dali mladenki CD in nas je vprašala: "Kaj je to CD?" Čisto resno je povedala, da ima glasbo na telefonu, in vprašala, kam naj da CD. Verjamem, da marsikdo od mladih tako dojema glasbo: da so to datoteke mp3, ki si jih lahko pretočiš s spleta. Zastonj, seveda. OK, v redu.
Ampak ob dvajseti obletnici smo razmišljali, da moramo narediti neki pregled dela, da moramo poslušalce ponovno spomniti na skladbe, ki smo jih igrali v preteklosti. Uspešnice, kot so Element L, Tako lepo zlomila mi srce, Šiz d'bes, Balon, Narobe svet …, radijske postaje v tem času predvajajo manj, predvajajo bolj svež material. Ta plošček pa lahko daje več poudarka starejšim skladbam. Svežih stvari in singel, ki smo ga izdali pred dnevi, ni na tej plošči, ker bo izšel na avtorski plošči, ki bo tudi izšla letos.

Ko sva že ravno načela temo radijskega predvajanja: kako zadovoljni ste s predvajanjem vaših skladb na radijskih postajah?
Z radijskimi postajami smo v dobrih odnosih. Smo precej predvajani in v zadnjih nekaj letih smo se redno uvrščali med 25 najbolj predvajanih slovenskih izvajalcev, kar se mi zdi dober uspeh. Po številu predvajanj se postavljamo ob bok Robbieju Williamsu – kar se Slovenije tiče. Smo zadovoljni, je pa seveda še precej prostora za napredek. Ampak dejstvo je, da določene komercialne radijske postaje postavljajo tuje sheme, ki se naj bi prilagajale okusu poslušalstva, s čimer pa se težko strinjam. Radio je vedno bil medij, ki je promoviral določeno glasbo in ko jo je spromoviral, se je ta uveljavila. Zelo dobro obdobje za glasbene izvajalce je bilo med letoma 1997 in 2003. To je bil zagotovo rezultat tega, da so televizije in radii promovirali glasbo. Skladba je prišla ven, če je bila dobra, so jo spromovirali in izvajalec je postal popularen ter na ta račun dve leti igral. Tudi radijske postaje so s tem, ko so gostile izvajalce na intervjujih in njihovih 'žurih', dobile to povrnjeno, s poslušalstvom in oglasi.

Ko pogledate radijsko in koncertno realnost na svojem primeru: gre za premo ali obratno sorazmerje?
Včasih je bila ta zadeva zelo sorazmerna. Dal bom naš primer: leta 1998 je izšel singel Rola, tega so veliko vrteli po radiih in mi smo imeli takrat miniturnejo s Plavim orkestrom. Ta skladba je bila zelo sprejeta in se je brez težav postavila ob bok takrat kakšni njihovi uspešnici. Zdaj pa manjši komercialni radii in nacionalni še vedno radi vrtijo novo glasbo (opomba: ne samo našo, vso!), največji komercialni radii pa tega ne počnejo ali v manjši meri. Morda imajo od pet do deset slovenskih uspešnic letno, ki jih na veliko vrtijo, a s tem osiromašijo asortiman glasbe, ki ga približajo slovenskemu poslušalcu.

Pred dvema letoma je skladba Najlepša pesem kotirala visoko na lestvici najbolj predvajanih skladb na radijskih postajah po podatkih Zavoda IPF. Kako je bilo pa z nastopi takrat?
Ta skladba je takrat precej dvignila popularnost, kar se je poznalo pri nastopih. Tako je z vsako dobro skladbo. Trudimo se, da bi bile vse skladbe dobre, dejstvo pa je, da ne moreš biti ves čas enako popularen, ker te ljudje po nekem času spet sprejmejo, potem 'preklopijo' na nekaj drugega in čez čas spet nazaj. Ne smeš pa ves čas lajnati ene in iste stvari.

Kaj bolj prevladuje pri vas: kreativna ali bolj podjetniška žilica?
Dovolj smo že stari, da znamo presoditi, kdaj počnemo nekaj iz veselja do glasbe in kdaj zaradi tega, da bo uspešno na glasbenem trgu. Upoštevamo oba vidika. Tega ne tajimo. Že Mozart je pisal glasbo za dvorne 'žurke', ker nihče ne bi plesal na Rekviem. Tudi mi podobno razmišljamo. Pogosto pa se zalotimo, da počnemo neke stvari, ker so nam 'kul' in se ne sprašujemo, ali bo kdo to 'prebavil'. Ko pa smo v fazi izdajanja, vendarle presojamo, ali je smiselno iti v strošek in snemati prav vsak komad in ga izdati na albumu.

Predvidevam, da ste v tem zadnjem obdobju, ko je bilo malce zatišja, svoj čas preživljali v studiu. Se morda motim?
Vsi se ukvarjamo z glasbo. Skupina ni edina stvar, s katero se ukvarjamo. Imamo službe in družine. Glasbi sicer namenjamo precej časa, ne moremo pa se z njo ukvarjati ves čas. So obdobja, ko smo manj aktivni in so obdobja, ko smo bolj. Mogoče v zadnjih dveh ali treh letih nismo kazali kvantitete, je bila pa zato bolj prisotna kvaliteta.

Je morda razlog, da niste 24 ur na dan predani delu za skupino, tudi ključ, zakaj vztrajate in ostajate skupaj že toliko časa?
Mi nismo bili nikoli "projekt". Tudi nismo bili skupina, ki bi obstajala, ker bi predvsem želela iz glasbe zaslužiti milijone. Logično je, da imaš v glavi, da bi bilo dobro kaj zaslužiti, toda v prvi vrsti smo prijatelji. Na začetku smo preigravali tujo glasbo in se družili. Tudi zunaj skupine. In to je dajalo tisto vezivo, ki nas ohranja koherentne toliko časa. Na koncu dneva pa se trudimo ustvariti dobro glasbo, kar potrjujejo obiskovalci na naših nastopih.

V katero smer boste šli z novim avtorskim materialom? Ostajate zvesti svojemu zvoku ali strmite k eksperimentiranju?
Če ne bi ves čas po malem eksperimentirali, bi se že zdavnaj naveličali delati glasbo. Zvok se je ves čas spreminjal. Naš prvi album je bil precej alternativen za tiste čase. Tudi glede poezije smo bili relativno naivni. To so bile skladbe, ki so nastajale v srednji šoli. Tudi teme so bile takrat enostavnejše, četudi niso bile vedno ljubezenske. Supermarket je bil korak bolj v smer popa. Nanj sta vplivala tudi producenta Neno Belan in Žare Pak, tudi založba. Ampak to je bila naša glasba. V letu 2001 smo se "te popularnosti" malce nasitili in je bil album Drugačna gravitacija spet trši kot prej. Potem je ta trdnost sčasoma popuščala. V zadnjem obdobju je naša glasba spet bolj radijsko prijazna. Tudi te skladbe je občinstvo lepo sprejelo. Ravno prej sva omenila Najlepšo pesem. To je velika uspešnica.

20. junija pripravljate veliki koncert, s katerim boste praznovali svojih 20 let v Celju. Poleg vas pa bodo stali simfoniki, ki letos postajajo precej priljubljeni med popularnimi glasbenimi izvajalci. Z njimi nastopa Gal Gjurin, Siddharta bo prav tako znova združila moči s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija … Zakaj simfoniki?
Vsi fantje smo svoj čas igrali pri orkestrih: simfonični, 'pleh muzika', big bandi. In nekateri z orkestri še vedno igrajo. Sodelovanje z orkestri je prej neka stalnica kot nekaj posebnega. Kot skupina pa smo že leta 2000 posneli daljši koncert z godalnim orkestrom, tako da smo to poglavje že spoznali. Simfonični orkester je morda samo korak naprej. Res je, da nekaj časa tega že nismo počeli zaradi različnih razlogov. Že spraviti takšno zasedbo na oder, je precejšnji organizacijski zalogaj in v zadnjih desetih letih nismo imeli razloga, da bi se tega lotili, letos ob dvajseti obletnici pa se nam zdi, da je to jubilej, ki lahko dobi tak pečat: da pesmi dobijo simfonično preobleko.

Kako naprej, kako daleč v prihodnost se vidite? Boste vztrajali tako dolgo kot Rolling Stones?
V zadnjih letih smo kvečjemu vedno bolj popularni kot manj. Na neki način smo postali zreli kot osebnosti in ustvarjalci. Tudi sam nastop še vedno napreduje. Po svoje nam kot skupini ne gre slabo, tako da nimamo nobenega razloga, da ne bi načrtovali naše skupne poti naprej. Imamo še veliko načrtov za naprej in toliko ustvarjalne žilice, da bomo prisotni še nekaj časa. Imamo še precej dobrega materiala, ki ga moramo posneti.

Večkrat se moramo spomniti, kaj vse smo naredili, kje vse smo bili, koga smo srečali, kdo je bil na naših koncertih … In tako se začneš zavedati, da je dvajset let dolga doba. Doba, ki je pretekla. Zdaj, ko gledam nazaj, so zelo hitro minila in so bila dolga kot hip.

Zgodilo se nam je že, da smo po koncertu dali mladenki cd in nas je vprašala: "Kaj je to CD?" Čisto resno je povedala, da ima glasbo na telefonu, in vprašala, kam naj da cd. Verjamem, da marsikdo od mladih tako dojema glasbo: da so to datoteke mp3, ki si jih lahko pretočiš s spleta. Zastonj, seveda. OK, v redu.

Smo precej predvajani in v zadnjih nekaj letih smo se redno uvrščali med 25 najbolj predvajanih slovenskih izvajalcev, kar se mi zdi dober uspeh. Po številu predvajanj se postavljamo ob bok Robbieju Williamsu – kar se Slovenije tiče.

Vsi se ukvarjamo z glasbo. Skupina ni edina stvar, s katero se ukvarjamo. Imamo službe in družine. Glasbi sicer namenjamo precej časa, ne moremo pa se z njo ukvarjati ves čas. So obdobja, ko smo manj aktivni in so obdobja, ko smo bolj.

Naš prvi album je bil precej alternativen za tiste čase. Tudi glede poezije smo bili relativno naivni. To so bile skladbe, ki so nastajale v srednji šoli. Tudi teme so bile takrat enostavnejše, četudi niso bile vedno ljubezenske.