V treh letih je Bikofe brez subvencij organiziral več kot 20 razstav in 52 brezplačnih koncertov domačih in tujih izvajalcev, gostili pa so tudi več kot 100 uveljavljenih in mladih didžejev. Foto: Instagram Bikofe
V treh letih je Bikofe brez subvencij organiziral več kot 20 razstav in 52 brezplačnih koncertov domačih in tujih izvajalcev, gostili pa so tudi več kot 100 uveljavljenih in mladih didžejev. Foto: Instagram Bikofe

Manj "hrupa", več "kulture", kajne, Ljubljana? Dokler celo mesto ne postane galerija, muzej (kjer se ne dotika, diha, čuti, živi, samo opazuje, vojaersko), 100% gentrificirana, kirurško obdelana, lepa praznina.

Odziv Nove Revije na sporočilo 'Utišanje Ljubljane'
Bikofe je postal priljubljena točka številnih Ljubljančanov. Foto: Facebook Bikofe

Bikofe je edini lokal v samem središču Ljubljane, ki živi in diha z aktualno lokalno kulturo mladih in je lahko svetel vzor organizatorjem kulturnih dogodkov.

N'toko o Bikofeju
Si želimo izumrle Ljubljane ali Ljubljane, ki živi, se sprašuje ekipa Bikofeja? Retorično vprašanje z njimi delijo številni lokali v stari Ljubljani. Foto: BoBo

Eden tistih zasebnih prostorov v Ljubljani, ki nazorno opravljajo funkcijo kavarne kot ključnega javnega prostora, v katerem se velik del sodobne kritične javnosti sploh konstituira.

Marko Peljhan, umetnik in profesor na kalifornijski univerzi o Bikofeju
Zlasti starejši stanovalci se na hrup težko navadijo. Foto: BoBo

Bikofe - neuradno znan kot "centrala" ljubljanskih hipsterjev - je v svojih treh letih obratovanja organiziral več sto kulturnih dogodkov, med katere prištevajo vsakomesečne razstave, predvsem pa koncerte elektronske glasbe - bikofejevci didžejem prepustijo mešalno mizo v povprečju trikrat tedensko.

A čeprav lokal "bogati ljubljansko kulturno krajino z alternativnimi in dostopnimi vsebinami z vsemi potrebnimi dovoljenji", kot so zapisali, so od MOL-a danes prejeli popolno prepoved kulturnih dogodkov na svoji terasi, prav tako pa MOL zahteva tudi zmanjšanje obsega terase in skrajšanje Bikofejevega obratovalnega časa (ta je uradno odprt do 1. ure ponoči).

Ekipa Bikofeja meni, da odločitev MOL-a ogroža Bikofejevo nadaljnje ustvarjanje, in poziva k ponovnemu premisleku glede omejitev in kompromisu med različnimi pravicami meščanov in "vizijam na področju kulture v Ljubljani".
Privrženci Bikofeja in ekipa za lokalom samim (Jure Črnič, Peter Marinič in Stojan Georgiev) tega radi označujejo za zbirališče najprogresivnejših in najizvirnejših ustvarjalcev, za "mesto srečavanja in soustvarjanja", za "kulturno hišo", kot je Bikofe označil glasbenik N'toko, oz. "prikriti kulturni center za najprodornejši segment kreativnih industrij tega mesta", kot ga je označil interaktivni umetnik Vuk Čosić.

Številne pritožbe stanovalcev
So pa nad lokalom manj navdušeni (nekateri) okoliški stanovalci na Židovski stezi. Ti se že nekaj časa pritožujejo zaradi hrupa, ki naj bi bil po navedbah nekaterih nevzdržen, na terasi naj bi se gostje zadrževali še dolgo po 1. uri, glasba naj bi ostajala na isti glasnosti tudi po številnih prošnjah in pozivih vodstvu, še zlasti pa da so na udaru starejši in bolni. Tako smo lahko prebrali v enem izmed pisem bralcev, objavljenem v Mladini.
Policija ugotavlja še precej več prijav kot samo eno tako pritožbo, maja pa so prebivalci tudi začeli peticijo za skrajšanje obratovalnega časa do 22. ure in prepoved koncertov na terasi.

Bikofe se brani, da so bili vsi dogodki izpeljani s potrebnimi dovoljenji MOL-a in policije, brez zapletov pa so bile opravljene tudi meritve hrupnega onesnaževanja Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano. Zaradi čezmernega hrupa naj bi se s pravnomočno kaznijo končala samo ena.

"Namesto konstruktivnega dialoga glede kulturnega programa smo od nekaterih stanovalcev prejeli več fizičnih groženj, ob dveh napadih na nas so posredovali tudi organi pregona. Po neuspelih pogovorih je del stanovalcev s peticijo pri MOL-u dosegel zmanjšanje terase Bikofeja brez obrazložitve, prepoved vsakršnih prireditev na terasi in celo skrajšanje obratovalnega časa," so zapisali v Bikofeju, ki še pravijo, da so delu stanovalcev ponudili kompromis, ki bi število koncertov na terasi drastično zmanjšal na zgolj osem dogodkov v vsem letu.

Kompromis?
Kdo ima prav? Verjetno oboji. Ustvarjalci in umetniki se zavzemajo za to, da bi bili lokali, kot je Bikofe, odprti še precej dlje kot samo do 1.00, "saj bi nasprotna politika v kombinaciji z izginjanjem KUD-a France Prešeren in Kluba K4 Ljubljano iz mesta, v katero se tuji umetniki priseljujejo, spremenila le še v osladno Potemkinovo vas za enodnevne obiske turistov srednjih let, iz katere pa se najbolj talentirani in najbolj ambiciozni mladi odseljujejo", kot so se izrazili.
Če bi lokale in druga zbirališča preselili iz mesta na periferijo, kaj bi se potem zgodilo z "utripom najlepšega mesta na svetu", ki ga tako zelo radi propagirajo in z njim vabijo turiste?

Po drugi strani pa - kje je meja med "utripom" in vsakodnevno nespečnostjo? Mi, mladi, bi vsi radi imeli izbiro prikladno centralno lociranih lokalov, kamor bi lahko odšli v petek na pijačo tudi po polnoči. Pa bi bili tako navdušeni tudi, če bi pod njihovo lastno hišo nabijala elektronika "v povprečju trikrat na teden"?
Če prebivalce moti hrup, naj se preselijo na obrobje, v mestih se pričakuje "živahnost", pravijo zagovorniki poznih obratovalnih časov. Verjetno res, a kdo bo tisti, ki bo priletne stanovalce, za katere je Židovska steza dom že več deset let - skratka, precej dlje, kot tu stoji Bikofe - , "deportiral" na kmete?
Zdi se, da neke za vse vpletene idealne rešitve ni, bi pa verjetno kompromis, ki so ga trenutno stanovalci zavrnili, rešil kar precej.

Manj "hrupa", več "kulture", kajne, Ljubljana? Dokler celo mesto ne postane galerija, muzej (kjer se ne dotika, diha, čuti, živi, samo opazuje, vojaersko), 100% gentrificirana, kirurško obdelana, lepa praznina.

Odziv Nove Revije na sporočilo 'Utišanje Ljubljane'

Bikofe je edini lokal v samem središču Ljubljane, ki živi in diha z aktualno lokalno kulturo mladih in je lahko svetel vzor organizatorjem kulturnih dogodkov.

N'toko o Bikofeju

Eden tistih zasebnih prostorov v Ljubljani, ki nazorno opravljajo funkcijo kavarne kot ključnega javnega prostora, v katerem se velik del sodobne kritične javnosti sploh konstituira.

Marko Peljhan, umetnik in profesor na kalifornijski univerzi o Bikofeju