Wilkinson je prvič videl Kraftwerk v živo, ko je bil star 19 let, v dvorani Manchester Apollo julija 1991. Foto: Facebook stran Paula Wilkinsona
Wilkinson je prvič videl Kraftwerk v živo, ko je bil star 19 let, v dvorani Manchester Apollo julija 1991. Foto: Facebook stran Paula Wilkinsona
Kraftwerk so zasloveli s svojimi revolucionarnimi "zvočnimi slikami" ter z eksperimentiranjem s trakovi in sintetizatorji. S kompozicijami, v katere so vpletali večjezične vokale, robotske ritme in računalniško adaptiran govor, so napovedali močan vpliv digitalizacije na umetnost in vsakdanje življenje. Foto: EPA
Skupina, ki sta jo leta 1970 v Düsseldorfu ustanovila Ralf Hütter in Florian Schneider, je odločilno pripomogla k razvoju elektronske glasbe. Na pot je stopila kot del zahodnonemške eksperimentalne scene krautrock, nato pa sredi desetletja prevzela elektronske instrumente, kot so sintetizatorji in vokoderji. Foto: EPA
Na komercialno uspešnih albumih, kot so Autobahn (1974), Trans-Europe Express (1977) in The Man-Machine (1978), je razvila slog robotskega popa, kot so ga poimenovali sami, ki je združeval elektronsko glasbo s popmelodijami, ponavljajoče se ritme in stilizirano podobo, vključno s temu ustreznimi oblačili. Foto: EPA
Vplivala je na več popularnoglasbenih žanrov, kot so synthpop, hip hop, post-punk, techno, ambient in klubska glasba, ter bila navdih različnim glasbenikom in skupinam, med njimi zasedbam Depeche Mode, Joy Division, New Order, LCD Soundsystem, Prodigy in Daft Punk ter Davidu Bowieju. Foto: EPA
Britanski časopis The Observer je Kraftwerk opredelil za skupino, ki je največ prispevala k popularni kulturi po The Beatles. V njej se je zamenjalo več ustvarjalcev, poleg Hütterja pa jo trenutno sestavljajo še Fritz Hilpert, Henning Schmitz in Falk Grieffenhagen. Foto: EPA
Leta 2003 so izdali zadnji studijski album, Tour de France Soundtracks, in leta 2014 prejeli grammyja za življenjsko delo. Foto: EPA
Slovenijo so prvič obiskali leta 2004 ob 30. obletnici albuma Autobahn in razprodali Križanke. Tokrat v Ljubljano prihajajo iz Budimpešte, nato pa jih bo turneja vodila v Beograd in dalje po jugovzhodni Evropi. Foto: EPA

46-letni Paul Wilkinson je vse prej kot običajni oboževalec skupine. Prihaja iz mesta Blackpool, kjer so svoje korenine pognali Chris Lowe (Pet Shop Boys), Andy Summers (The Police) in Dave Hall (Soft Cell). Prvič je videl Kraftwerk v živo, ko je bil star 19 let, v dvorani Manchester Apollo julija 1991. "Sanje so se mi uresničile, ko sem jih lahko videl v živo na koncertu. Tako sem užival na koncertu, da sem šel naslednji večer v Liverpool in za tem sem obiskal še njihov koncert v Edinburgu," se je spominjal Wilkinson.

Skupina je v 80. letih prejšnjega stoletja redkeje nastopala v živo in oboževalci v Evropi so jih lahko videli le poredko v 90. letih prejšnjega stoletja. "Obožujem njihove koncerte - glasbo, robote, to, da lahko gledam svojo najljubšo skupino na odru," je priznal Wilkinson. "V zadnjih letih je skupina večkrat na turneji, hkrati pa obiskujem tudi njihove rezidenčne koncerte. Vedno sem želel spremljati skupino na turneji in se leta 2015 odločil, da to željo tudi uresničim. Tako obiskujem koncerte Kraftwerka od leta 2016 do danes. Uživam v koncertih, hkrati pa tudi obiskujem nove kraje, ki jih še nikoli nisem: kot na primer St. Peterburg, Moskvo, Budimpešto, Atene, Ljubljano in druga mesta na turneji - razen Sarajeva, kjer se ne bom udeležil njihovega koncerta," je povedal Wilkinson.

Več pa si lahko preberete v pogovoru spodaj.


Kaj vas tako vleče k njihovi glasbi in filozofiji?
Ko sem na radijskem sprejemniku prvič slišal njihovo skladbo Pocket Calculator, sem si mislil, da ta skladba oziroma skupina prihaja iz prihodnosti in sem hotel vedeti več o njih - hotel sem bil del tega ... Tisti trenutek se je moje življenje spremenilo za vedno.

Moj odnos do njih se ni toliko spremenil, saj so moja najljubša skupina od leta 1981. Spremenilo se je to, da so postali rednejši izvajalci na koncertnih odrih in nastopajo na nekaterih prečudovitih krajih, kot na primer v Eindhovnu, Kremlju, v londonski galeriji Tate Modern, na velodromu v Manchestru, v Bilbau, v Guggenheimu ... Lepo je videti skupino, da igra na takšnih neobičajnih mestih za koncerte, ki se jim včasih - še posebej če govorimo o galerijah ali muzejih - morajo prilagoditi, če želijo tam nastopiti. Moja strast je, da obiskujem tovrstne koncerte na teh krajih, in če je le mogoče, si poleg tega še ogledam mesta, kjer nastopajo.

Kako se je vaš odnos do skupine in njihove glasbe spreminjal skozi leta?
Ko sem bil mlajši in sem odkril skupino leta 1981, sem verjel, da njihova glasba prihaja iz prihodnosti. Tako se je razlikovala od vsega, kar sem poslušal takrat - in nikoli nisem izgubil vere v njih ali pa užitek ob poslušanju njihove glasbe. Podobno mislim tudi danes. Skupina se je razvijala in v zadnjih 20 letih predstavljala različne izvedbe v živo. Čeprav kupujem njihove plošče, njihov napredek spremljam tako, da obiskujem njihove koncerte. Pred desetimi leti sem dobil veliko bolj plačano službo, ki mi omogoča, da jim lahko sledim po koncertih. Kot velik glasbeni oboževalec sem vedno želel hoditi po turnejah in zdaj imam priložnost, da to tudi uresničujem. Krafwerku sledim zadnje štiri leta in potujem iz mesta v mesto - tako kot to počne skupina, le da po navadi te premike načrtujem sam in tudi potujem sam. Če bi mi rekli pred desetimi leti, kaj bom počel danes, vam ne bi verjel.

Od robotov do 3D-koncertov ... Kako ste sami doživljali evolucijo skupine?
Njihove koncerte sem začel obiskovati leta 1991, ko so na oder vpeljali svoje robote ... Zdaj imajo svoje koncerte v 3D-tehniki. Kraftwerk so bili vedno inovativna skupina, ki igra v živo, in tudi v glasbenem smislu. Na turneji so od leta 1970. Leta 1975 so imeli na svojih koncertih različne dele elektronskih glasbil - med njimi tudi doma narejene bobnarske pade. Leta 1981 so šli na turnejo s svojim studiem Kling Klang. Takrat sem bil še premlad, da bi jih lahko videl na koncertu. Prvič sem jih videl leta 1991, ko so se na njihovih koncertih pojavili roboti. Leta 2002 je skupina prvič izvedla svoj prvi "laptop" koncert v Gentu in Parizu. Nato pa leta 2009 svoj prvi 3D-koncert z le določenimi skladbami v 3D-tehniki na koncu svojih nastopov, ki so zgolj služile za testiranje terena, preden so ustvarili nastop, kot ga lahko vidimo danes. Leta 2011 so v Münchnu izvedli svoj prvi koncert popolnoma v 3D-tehniki in od takrat nadaljujejo to prakso. Zelo sem srečen, da sem lahko spremljal to evolucijo nastopov v živo od leta 1991 na različnih odrih. In kar me pri njih zanima, je vprašanje: v kaj se bo še razvil njihov nastop v živo?

Ste mogoče v vseh teh letih obiskovanja koncertov opazili kaj posebnega glede njihovega občinstva? Kako se njihov odnos mogoče spreminja od mesta do mesta?
Občinstvo je zelo različno. Ena stvar, ki sem jo opazil, je, da njihove koncerte obiskuje veliko mladih ljudi - več jih je na njihovih koncertih kot na primer kakšnih drugih izvajalcev, ki so imeli svoje največje uspešnice v 70., 80. ali 90. letih prejšnjega stoletja. Po mojem mnenju je vzrok za to v legendarnem vplivnem statusu, ki ga imajo Kraftwerk danes v glasbi. In mlajša generacija želi videti legende na lastne oči. Je pa vsako koncertno prizorišče zelo različno. Ob nekaterih lahko slišite vzdihe, ko vidijo 3D-grafiko, drugi samo sedijo in želijo občutiti vsak delček glasbe. Pri koncertih, kjer so samo stojišča je zelo težko za tiste, ki želijo samo občutiti celotno doživetje, saj se ob njih kaj hitro pojavijo obiskovalci, ki bi preplesali ves koncert.

V katerih državah ste že videli skupino Kraftwerk?
Do zdaj - se pravi do najinega pogovora - sem jih videl že v Veliki Britaniji, Nemčiji, na Nizozemskem, v Belgiji, Avstriji, Franciji, na Irskem, Švedskem, v Italiji, na Danskem, Poljskem, Portugalskem, v Monte Carlu, Švici, na Češkem, v Španiji, Rusiji in na Finskem. V sklopu te turneje bom obiskal še Estonijo, Latvijo, Litvo, Madžarsko, Slovenijo, Srbijo, Makedonijo, Bolgarijo, Romunijo in na koncu Grčijo. In še nikoli nisem bil v prav nobeni državi, ki jo obiskujem zdaj v sklopu njihove turneje po vzhodni Evropi.

Je Kraftwerk več kot samo glasbena skupina? Lahko svoje oboževanje skupine primerjate s kakršnim koli verskim izkustvom?
Zame je to čisti užitek. Skupina je v moje življenje prinesla toliko zadovoljstva. Podobno je tudi z drugimi skupinam, kot sta Heaven 17 in The Human League. Te tri skupine so mi spremenile življenje in brez njih bi bilo moje življenje zelo drugačno, kot je danes. Vedno kadar se ponudi priložnost, grem na koncerte omenjenih skupin. Kamor koli. Kraftwerk pogosto igrajo v različnih državah in poskušam jih ujeti, kjer koli in kadar koli jih lahko. V moje življenje so prinesli veliko veselja - v preteklosti, danes in verjamem, da bodo še tudi naprej.

Ko ste že ravno omenili Heaven 17 in The Human League - kako se obiski njihovih koncertov razlikujejo od Kraftwerkovih?
Še posebej grem rad na koncerte Heaven 17, ki večinoma nastopajo na Otoku. To skupino sem videl v živo že 104-krat. Gre za popolnoma drugačne koncerte. Koncerti Kraftwerka so zelo minimalistični in zelo vizualni. Medtem ko koncerti Heaven 17 temeljijo na interakciji z občinstvom. Pripovedujejo zgodbe in se veliko več pogovarjajo z občinstvom. To je super, ker gre za dva popolnoma drugačna pristopa skupine do občinstva, ampak oba sta podobno zadovoljiva. Ko se bo končala turneja Kraftwerk v Atenah, imam v načrtih, da obiščem koncerte Blancmange, X-Propaganda, Tears For Fears, Sparks, Jeff Lynnes ELO, The Human League, OMD in Heaven 17 ter še trikrat Kraftwerk julija in avgusta. Koncert Kraftwerka v Stuttgartu bo zame njihov 200. koncert, ki sem se ga udeležil.

Ste imeli priložnost srečati se s člani skupine? Ali vedo, da imajo med občinstvom tako velikega oboževalca?
Sem jih in so zelo prijetni ljudje. Ne srečam se z njimi po vsakem koncertu - iz različnih razlogov -, toda ko jih, je vedno čudovito izkušnja. Vedo, da imajo močno bazo sledilcev in da veliko oboževalcev potuje v druga mesta, da lahko obišče njihove koncerte. Na njihovo skupino oboževalcev gledam kot na veliko družino, kjer skrbimo drug za drugega. Na primer: neki njihov oboževalec živi v Tokiu in od tam potuje na njihove koncerte. Kadar le lahko. Kar nekaj oboževalcev, ki redno hodijo na njihove koncerte po svetu, prihajajo iz Evrope in Velike Britanije. Vedno je lepo videti te oboževalce, ko se srečam z njimi in delimo svoje pretekle izkušnje in svoje načrte, katere koncerte in turneje bomo še obiskali. In nikoli ni konca. Nekateri se trudimo tudi zbirati spomine s teh koncertov in potem primerjamo med sabo, kaj imajo drugi, in se potem trudimo, da jih dobimo tudi sami.

Bi obiskali Slovenijo, če ne bi Kraftwerk nastopili tu?
Ni bistvo samo v tem, da vidim Kraftwerk v živo, ampak da tudi obiščem lepe kraje in mesta. Včasih me očarajo tudi prizorišča koncertov. Ne morem obiskati vseh njihovih koncertov, ker moram delati, da lahko preživim. Toda še posebej rad obiskujem nova mesta.