Ko je razprodal Križanke ob prvem prihodu, je pustil vtis že s tem, da so bile vstopnice za nastop po dolgem času pograbljene za slovenskega izvajalca že nekaj tednov pred koncertom. Njegove misli so povzemali domači mediji, a paradoks je bil v tem, da ni predstavil ničesar takšnega, česar ne bi zagovarjal že leta pred prihodom nazaj na slovenske odre. Le da je to počel čez lužo, od koder se je odmev širil počasi v Slovenijo.

Po nastopu v Ljubljani se je vrnil v New York, nastopil med drugim na legendarnem ameriškem festivalu Coachella (v družbi legende hiphopa Raekwona), nam predstavil Emilija A.C. in izdal EP-album Epigram. S katerim - kot že naslov namiguje - znova izraža svoj poklon vzorniku Nikoli Tesli. In z njim se v sklopu evropske turneje, na kateri bo tudi prvič nastopil na glavnem odru festivala Exit v nedeljo, vrača na kraj, kjer je zapustil svoje privržence. Ti bodo po dobrem letu končno dočakali takrat tako želeni dodatek. 24. julija.

Pred prihodom v Slovenijo smo s producentom izmenjali nekaj besed.

"Je kar koli izmed tega resnično? Mislim, poglejte to: Poglejte! Svet zgrajen na fantaziji. Sintetična čustva v obliki tablet. Psihološka blaginja v obliki oglaševanja. Kemikalije, ki vplivajo na možgane v obliki ... hrane! Seminarji za pranje glave v obliki medijev. Nadzorovani izolirani mehurčki v obliki družbenih omrežij. Resnično?" To je eden izmed citatov v seriji Mr. Robot. Serije, ki me ob vsakem ogledu nehote spomni na vas. Koliko Elliota je v vas?
Sem velik oboževalec serije Mr. Robot, v pričakovanju nove sezone! Serija je temačna, fatalistična in glavni lik je shizofren, poln gneva nad družbo in ljudmi. Tudi sam nisem prevelik podpornik sistema in družbene ureditve, v kateri živimo, vendar. Ampak z glasbo se da te stvari lažje prenašati.

New York ste večkrat označili za dom stran od doma, kako pa na vas gledajo tam - ste še vedno le eden izmed "pribežnikov"?
V New Yorku nihče ne gleda drugih ljudi kot tujce, ker smo vsi tujci. Velikokrat se zgodi, da angleščina ni prvi jezik, ki ga slišiš na ulici, ker je mesto rasno in narodnostno tako mešano. New York je lep primer mesta, kjer so se ljudje različnih ras in narodnosti naučili živeti skupaj. Mesto ne spada v vrh po kriminalu in nasilju. Velja za mirno mesto glede na velikost in po številu prebivalcev. Je mesto, kamor ljudje pridejo uspet. Nekaterim uspe in ostanejo, veliko se jih po nekaj letih odseli, ker je življenje v mestu preprosto predrago.

Kako gledate na grajenje vseh mej, ki smo jih priča v zadnjem obdobju? Kaj to pove o družbi, v kateri živimo?
Osebno nisem prevelik podpornik globalne družbe, v kateri živimo. Splet naj bi bil odrešitev za družbo, prost pretok informacij naj bi zbližal ljudi in jih naredil bolj ozaveščene in bolj široke, pa vendar se mi zdi, da je vse več ljudi, ki na spletu najdejo dezinformacije oziroma je njihova narava taka, da dezinformacije na spletu še bolj podžigajo njegovo nevednost.

Boj med dobrim in zlim se je samo prenesel na splet, kjer lahko najdeš dejstva in prave informacije, obstaja pa tudi antipol, kjer lahko nekdo najde popolnoma nasprotne informacije. V dobi, kjer nacionalne države vse bolj stiskajo izobrazbo in kulturo, neizobraženim ljudem splet servira teorije zarot, trivialnosti in dezinformacije, ki jih nato ljudje konzumirajo in širijo dalje.

Splet, ki bi moral pomagati družbi do želenega razsvetljenja, tako ustvarja prestrašene, nestrpne, majhne ljudi, ki nasedajo populističnim floskulam in dopuščajo grajenje žic in zidov. Na žalost popolnoma napačen korak v evoluciji družbe. Težiti bi morali k pretoku ljudi, znanja, priložnosti. Tudi mi smo za nekoga južnjaki in potem butasto gledamo, če se to zgodi nam, češ mi smo boljši od tistih tam spodaj. Ko to postane miselnost globalne družbe, bo vsega konec. Hermetično zaprte države in družbe, Slovenci se lahko parimo samo do neke stopnje, naprej bomo vsi v sorodu in vemo, kam to vodi.

Glede na to, da smo na svetovni ravni priča največjemu resničnostnemu šovu - ameriške predsedniške volitve -, kakšen je vaš pogled na njih?
Ni bolj nagnusnega šova, kot so ameriške volitve, in ni bolj nagnusnega človeka, kot je Donald Trump. Ameriške volitve so kot test inteligentnosti za Američane, in upam, da ne pogrnejo. Ljudje danes še vedno ne znajo voliti za svoj interes in zapadejo pod neko demagogijo in populizem. Trump je predstavnik kapitalizma najbolj odvratne vrste, 99 odstotkov ljudi bi moralo voliti proti njemu, ker nimajo ničesar skupnega. In da nekdo pride do takega bogastva, je moral na poti uničiti veliko življenj ljudi, ki ga bodo jeseni volili.

Do tega prihaja povsod, tudi pri nas. V zadnjih 25 letih nismo izvolili še nikogar, ki bi stvari počel v imenu ljudi, ki so ga izvolili. Američani so iz tega samo naredili svetovni šov in že zaradi tega bi morali ameriškega predsednika voliti ves svet, ker na koncu je svet ta, ki nosi posledice, ne Američani.

Kakšno vlogo ima glasba v današnjem svetu? Je le kulisa, ki si jo lahko potem, recimo, Trump "izposoja" za svoje interese?
Še vedno se najde veliko ljudi, ki na moje pisanje, napiše nekaj v slogu: "Le čevlje sodi naj Kopitar." Skozi zgodovino je bila glasba vedno udeležena pri velikih spremembah, ljudje so 'marširali' v boj ob topotanju bobnov, potem je tukaj francoska marseljeza, ki je se danes sinonim za revolucijo.

Velikokrat je glasba nastajala tudi znotraj marginaliziranih in zatrtih skupin. Bluz, džez, funk, hiphop so vse zvrsti, ki so nastale kot upor ali pa posledica človeških stisk. Zato mi noben nevednež nikoli ne bo preprečil, da bi imel mnenja, ker to je moje poslanstvo. Ne pripadam veliki glasbeni industriji, nisem podpisal za veliko glasbeno založbo, katere predstavniki za stike z javnosto bi razmišljal namesto mene, in vse oboževalce sem pridobil sam ravno zaradi tega, ker imam mnenje. Predstavljam pa si, da Taylor Swift, Drake, Jay Z, Beyoncé in drugi nimajo niti želje na kakršen koli način razburjati svojih oboževalcev: ko so milijoni dolarjev edina motivacija, ne smeš majati ladje.

EDM-kultura po strašnem razcvetu počasi prehaja v ozadje. Med drugim je prinesla veliko generičnih zvokov. Kakšen je recept, da preživiš v tej gmoti?
Edini recept kot vedno je, da ne skočiš na vsak trendovski vlak, ampak, da delaš svojo glasbo, da najdeš svoj zvok. Če se samo priklopiš na trend, bo s tabo konec. Ko bo konec trenda, EDM ne bo izumrl, samo razdelil se bo na žanre, kot v prejšnjem desetletju v Evropi. V Ameriki se je v zadnjih dveh letih zgodil ogromen "bum" z EDM-glasbo, pa vendarle je samo nekaj svetovno znanih producentov, ki lahko nastopajo po vsem svetu. Večina ameriških EDM-producentov ostaja in nastopa samo v Ameriki.

Danes ni več velikih didžejev, vsi morajo biti tudi producenti, njihova glasba mora najprej doseči poslušalce, šele nato jih 'booking' agenti pošljejo na turnejo. Prednjačijo pa tisti, ki jim je uspelo razviti svoj zvok, in tisti, ki že prehajajo v pop in 'mainstream', oziroma njihov zvok postaja 'mainstream'. Flume, Disclosure, Odesza so taki primeri in ti lahko nastopajo po vsem svetu. Čeprav nisem iz Anglije, Avstralije, Amerike in nimam velikih založb za sabo, je tudi meni uspelo doseči tak status in zdaj lahko nastopam na velikih festivalih po Evropi in Ameriki. To seveda pomeni osem mesecev na turneji na leto.

Pomembna sta torej lasten zvok in konstantno pojavljanje. Vsi, ki producirajo generično glasbo, imajo omejen rok trajanja.

Kako shaja vaša založba Lowtemp - kako se uspeh založbe in njeno trenutno stanje sovpada z vašo vizijo?
Lowtemp je založba primarno ustanovljena za izdajanje moje glasbe in mi omogoča lastništvo nad mojo produkcijo. Pravila igre so jasna: glasba je na voljo na vseh platformah, saj za nami stoji svetovni distributer INgrooves, vendar pa jo vedno ponudimo tudi zastonj. Tisti glasbeniki, ki privolijo v te pogoje, imajo na voljo vse moje družbene medije za promocijo, nekaj pa jih je tudi že odšlo na turnejo z mano. Uspeh založbe je relativen, saj je vsa glasba na razpolago zastonj, zato ga ne moremo meriti po klasični metodologiji glasbene industrije. Raje se fokusiramo na manjše izvajalce, ki se obrnejo na nas, in jim pomagamo do prepoznavnosti. Če je celotna scena zdrava in velika, je to lahko dobro za vse nas.

V kakšni različici Panama Papers vas verjetno še ne bo moč zaslediti?
Ne, kot tujec v Ameriki, ki zaposluje tako Američane kot Slovence, si ne morem privoščiti takih stvari, saj morajo biti vse stvari transparentne na obeh straneh.

Glede na to, da še naprej v Sloveniji potekajo pogovori o kvotah, da vlada vsesplošna kriza v fonografski industriji ... Za kako uspešnega se je v vašem primeru izkazal sistem doniranja v bitcoinih?
Čeprav ponujam vso svojo glasbo zastonj, jo ljudje še vedno kupujejo in zanjo donirajo, tudi v bitcoinih. Zaradi bitcoinov ne bom obogatel, sta mi pa všeč ideja in gesta ljudi.

Zakaj naslov Satoshi Nakamoto? Gre za neki način poklon virtualni revoluciji?
Vse, kar omogoča alternativo trenutnemu sistemu in družbi, bo vedno predmet mojega zanimanja.

Komu je posvečen Epigram?
Vsem tistim posameznikom in skupinam, ki si želijo boljši svet in ki so pripravljeni za to kaj narediti.

Če se ustaviva pri sobi 3327 - glede na to, da je bila to soba, v kateri je živel Tesla in jo opisujejo za zelo klavstrofobično sobo - kakšno sporočilo potemtakem želite sporočiti s skladbo Room 3327? Koliko časa na leto preživite v Sloveniji? Bil sem v Teslovi sobi, gre za staro klasično hotelsko sobo z dvema posteljama in kopalnico, nič glamuroznega. Pa vendarle je v njej svoja zadnja leta preživel eden največjih umov našega časa. Tesla bo za vedno ostal en mojih največjih vzornikov, in zdi se mi pomembno, da mlajše generacije zvedo vse o njem, glede na to, da ga je uradna zgodovina pozabila. Zadnjih nekaj let je ozaveščenost precej narastla. Elon Musk je postavil ime Tesla na svetovni zemljevid.

Človeštvo vsake toliko dobi možnost alternative, da civilizacija stopi na bolj normalno, pravo pot, pa vendarle je na žalost na svetu preveliko ignorantskih ljudi, ki niso dovolj izobraženi in inteligentni, da bi znali prepoznati svoje interese v teh ljudeh, in raje nasedejo populizmu in demagogiji in volijo proti svojim interesom. In Room 3327 je samo še en opomin na naš odnos do rešitev za celotno človeštvo.

Sodelovanje je ena izmed rdečih niti na vašem albumu. Na njem najdemo sodelovanje tudi z vašim vzornikom Reakwonom - kako ste sami doživeli prvo srečanje z njim in kdaj je prišlo do njega?
Ljudje si napačno predstavljajo srečanje in sodelovanje z glasbeniki v dobi digitalne produkcije in programov za snemanje. Mogoče v Sloveniji sodelovanja še vedno tako delujejo, da se glasbenik iz Kamnika in glasbenik iz Kranja dobita v studiu v Ljubljani in potem delata komad.

V Ameriki je to precej drugače, ljudje živijo na tisoče kilometrov narazen, studii so dragi za najem, sodelovanja so draga, glasbeniki ne sodelujejo samo zaradi dobre volje, to vse skupaj je velik posel. "Sodelovanje" je videti takole; končaš pesem, v kateri si zamisliš raperski vložek, pošlješ pesem svojemu menedžerju. Ta potem pošlje prošnjo o sodelovanju na različne naslove, upajoč, da se želeni izvajalec odzove na tvojo prošnjo. V našem primeru smo poslali Raekwonu in po usklajevanjih znotraj menedžmenta je bilo "sodelovanje" dogovorjeno.

Srečala sva se prvič šele pozneje na festivalu Coachella, kjer so se najini menedžerji dogovorili za skupen nastop. Moj mladostni jaz je doživel srečanje z idolom iz mladosti, moj zreli jaz je doživel klasično "sodelovanje" znotraj glasbene industrije.

Če se vrneva na slovenski primer: kako je prišlo do sodelovanja z Laibachi?
Laibach je zagotovo ena najbolj pomembnih slovenskih glasbenih skupin in na prste ene roke lahko naštejemo izvajalce in glasbenike, ki so uspeli tudi v tujini. Laibach koncertirajo po vsem svetu in logično se mi zdi, da se taki izvajalci najdemo in ustvarimo kakšno stvar skupaj. Zgodba se je ponovila, njihov menedžment vzpostavil stik z mojim menedžmentom, ali bi želel remiksati pesem z njihove plošče Spectre, ki naj bi izšla na remiksanem albumu skupaj še z drugimi izvajalci. Dogovorili smo se, da pesem izide na njihovi plošči in pozneje še na moji in tako doseže čim širšo populacijo.

Prihaja poletje in prihajate vi. Gre samo za kratek obisk ali gre za malo daljše počitnice na Obali?
Na žalost v Ljubljano prihajam v sklopu evropske poletne turneje po festivalih in se bomo v Ljubljani ustavili zelo na kratko, dva dni pozneje nas že čaka koncert v Franciji in nato poletna festivalska turneja po Ameriki, tako da počitnice na Obali trenutno odpadejo.