O Privšku je morda premalo znano, glede na to, kakšen pečat je pustil v slovenskem glasbenem prostoru. Foto: Osebni arhiv Petra Privška
O Privšku je morda premalo znano, glede na to, kakšen pečat je pustil v slovenskem glasbenem prostoru. Foto: Osebni arhiv Petra Privška
Tradicionalni gala koncert Poletna noč, ki ga RTV Slovenija pripravlja v sodelovanju s Festivalom Ljubljana, bo letos posvečen 80-letnici rojstva mojstra Privška. Foto: Osebni arhiv Petra Privška
Na odru na Kongresnem trgu v Ljubljani bodo v sredo, 21. junija 2017, ob 20.45 pod taktirkama dirigentov Patrika Grebla in Lojzeta Krajnčana ter v izvedbi Big Banda in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija zazvenele največje uspešnice, pod katere se je podpisal pianist, dirigent in skladatelj. Foto: Osebni arhiv Petra Privška
Ob 80-letnici tega velikana slovenske glasbe bomo slišali uspešnice, kot so: Ne prižigaj luči v temi, Zlati prah imaš v očeh, Nad mestom se dani, Mati, bodiva prijatelja, Samo nasmeh je bolj grenak, Tam, kjer sem doma, Zato sem noro te ljubila, Kako sva si različna, Vozi me vlak v daljave in številne druge. Foto: Osebni arhiv Petra Privška
Pianist, dirigent in skladatelj Jože Privšek je spisal pomembna poglavja slovenske zabavne glasbe in džeza, trideset let kot dirigent Big Banda RTV Slovenija (sprva imenovan PORL – Plesni orkester Radia Ljubljana, nato Big Band RTV Ljubljana). Foto: Osebni arhiv Petra Privška
Je tudi avtor številnih izvirnih džezovskih kompozicij in pesmi, pisal je glasbo za film, televizijo in gledališče. Foto: Osebni arhiv Petra Privška
Za ustvarjanje je prejel stanovsko Kozinovo nagrado, nagrado Prešernovega sklada in viktorja. Foto: Osebni arhiv Petra Privška
Devetnajstega marca bi dopolnil 80 let, zaradi česar mu je prav letos posvečena Poletna noč. Foto: Osebni arhiv Petra Privška
Njegovo prvo glasbilo je bila harmonika, sledila sta klavir ter nato vibrafon. Foto: Osebni arhiv Petra Privška

Tisti, ki so imeli možnost, da so s Privškom delali, so spoznali čudovitega človeka, je še dodal Mojzer. Njune poti so se prvič križale leta 1964, ko je pel na Slovenski popevki prav njegovo skladbo Cifra mož. "In mislim, da je bilo zelo odločilno to, da sem dobil prav njegovo skladbo, saj mi je bila pisana na kožo. Moja kariera se je prav zaradi tega prvega nastopa s Privškom pozneje vzpenjala," je poudaril Mojzer.

Z njim je sodeloval vse od nastopa na Slovenski popevki do 80. let prejšnjega stoletja in posnel med drugim za cel dolgometražni album skladb. "V današnjem času se po večini ne dela več tako, kot se je nekoč. To pomeni: igranje v živo, pisanje aranžmajev za veliki orkester ... Jože Privšek je bil res eden največjih mojstrov - ne samo v Sloveniji, ampak tudi v širši Jugoslaviji in daleč. Takšnih ljudi ni veliko. In mislim, da bodo mlajši mogoče čez 30 ali 40 let šele začeli spoznavati, kakšno zapuščino je pustil za sabo," je poudaril Mojzer in dodal: "Imam ga v najlepšem spominu in ga bom spoštoval do konca življenja."

Privšek je vidneje stopil na slovensko glasbeno prizorišče na začetku 60. let prejšnjega stoletja. Najprej kot inštrumentalist (pianist in vibrafonist), potem pa še kot vodja orkestra, skladatelj in aranžer. Skladbo, ki jo je v reviji Ritam po televizijski oddaji kritik zelo slabo ocenil, je potem Privšek poslal na natečaj Downbeat in dobil štipendijo na sloviti Berklee College of Music v Bostonu (Radio Slovenija mu je kasneje tudi delno štipendirala odhod v Ameriko).

Tam je bil njegov profesor sloviti Herb Pomeroy, pri katerem so diplomirali številni prihodni džezovski zvezdniki, med njimi tudi Quincy Jones in Arif Mardin. V ZDA je dobival mamljive ponudbe, vendar je želel svoje znanje prinesti nazaj v domovino.

"To mu je v celoti uspelo, saj je z disciplino, natančnostjo, kakovostjo in trdim delom v dobrem desetletju popeljal radijski plesni orkester (danes Big Band RTV Slovenija) v najvišji kakovostni razred. Ne samo v takratni Jugoslaviji in Sloveniji," je za poudaril glasbeni urednik za džez na Radiu Slovenija Hugo Šekoranja. V študijskem programu na Berklee College of Music so še danes njegove kompozicije in priredbe. "Primerjava s takratno domačo sceno kmalu sploh ni bila več mogoča, Privšek se je iz skorajda amaterske domače scene zavihtel v svetovni vrh," je še dodal Šekoranja.

Mojster, ki ga je klical celo Quincy
Prvi predstavnik Slovenije na izboru za pesem Evrovizije Cole Moretti (takrat kot član skupine 1 X Band) je bil poleg, ko je nekoč na Radio Slovenija poklical ikonični ameriški producent Quincy Jones, ker je iskal Privška, da bi mu napisal nekaj priredb. To je bilo v času, ko je Jones ustvaril že Thriller z Michaelom Jacksonom.

Poklical ga je nekega jutra (pri njem je bila precej poznejša ura) leta 1989 v stari studio 26 - v režijo. "Po naključju sem bil dopoldne tam, ker sem nekaj urejal, in je pozvonil telefon. V ameriški angleščini je mož z globokim glasom vprašal: 'Ali lahko govorim z gospodom Privškom?' Vprašal sem ga, kdo ga želi, in je odvrnil, da Quincy Jones," se je svojih nekaj sekund pogovora z Jonesom spominjal Moretti.

Odšel je do Privška, ki je ravno vadil v spodnjem studiu in mu povedal, da ima telefon. "Vprašal me je, kdo ga kliče, pa sem mu odvrnil, da Quincy Jones, je samo rekel: 'Aja, ja.' In odšel na telefon," se je spominjal Moretti, ki je pozneje Privška tudi vprašal, o čem sta se pogovarjala: "Povedal mi je: 'Nekaj me je prosil, naj mu pošljem neke note. In vprašal me je, ali imam čez tri mesece čas, in me povabil na neko prireditev. Ampak imam preveč dela in zdaj nimam časa.'"

Tradicionalni gala koncert Poletna noč 21. junija, ki ga RTV Slovenija pripravlja v sodelovanju s Festivalom Ljubljana, bo letos posvečen prav 80-letnici rojstva mojstra Privška.

Poti s Privškom je v svoji karieri križala tudi najuspešnejša slovenska predstavnica na Evroviziji (poleg Nuše Derende) Darja Švajger. Prav pod dirigentsko taktirko Privška je nastopila leta 1995 v Dublinu s pesmijo Prisluhni mi. "Na Evroviziji smo ga vsi zelo spoštljivo gledali - malo s strahom. Kar se je izkazalo za nepotrebno, ker je bil zelo simpatičen človek. Ampak do njega smo vsi gojili spoštovanje. Spomnim se, kako je prišel s prve vaje na Evroviziji - takrat je bil še prisoten orkester - in je rekel: 'Niso dobri, so pa poceni.' Seveda je to rekel v šali," je povedala z nasmeškom na obrazu Švajgerjeva.

Danes ga označuje za glasbenega očeta. "Ko sem prišla iz tujine, kjer sem študirala, sva se prvič srečala na Borštnikovem srečanju, kjer sem pela z Big Bandom. On me je spodbudil k petju z orkestrom," se je spominjala Švajgerjeva. A poudarja, da ga je tako kot njeni stanovski kolegi cenila kot glasbenega strokovnjaka. "Bil je zelo resen gospod, kar se tiče dela in glasbe. Po drugi strani pa je bil zelo igriv," je še dodala Švajgerjeva.

Privškova glasba prisotna na vsakem koraku
Pomembnost Privškove zapuščine je poudaril tudi dirigent Lojze Krajnčan. "Da poznamo in razumemo pomen zapuščine gospoda Jožeta Privška, se mi zdi ravno tako pomembno, kot da poznamo Marjana Kozino ali Jožeta Plečnika. Če ne poznamo svoje kulturne dediščine, se nam slabo piše kot narodu," je poudaril dirigent.

Kot je poudaril, se z njegovo glasbo srečujemo tako rekoč vsak dan, če ne drugače, ko poslušamo nekatere špice za radijske oddaje, kot je Studio ob sedemnajstih. "Ko poslušamo slovensko glasbo na radijskem sprejemniku, televiziji, na koncertih, slišimo veliko Privškovih skladb in še več priredb za najrazličnejše zasedbe. Prav v tem segmentu je Privšek najplodovitejši," je poudaril Krajnčan.

Bil je vsestranski glasbenik, deloval je na področju zabavne glasbe, glasbe za film, džezovske glasbe, tudi klasične glasbe, v njegovem času je takratni Big Band RTV Ljubljana postal prepoznaven v Evropi in gostil veliko priznanih solistov s področja džeza. "S svojim neutrudnim delom je kot dirigent in aranžer dvignil raven glasbene izvedbe orkestrov in solistov na veliko višjo raven, kot je obstajala pred njim. Lahko rečemo na raven, ki je primerljiva s svetovno glasbeno produkcijo v njegovem času," je še poudaril Krajnčan.

Kolegi na na 1. programu Radia Slovenija, v oddaji Big Band RTV Slovenija se predstavi, so že v torek začeli cikel oddaj o Privšku. V oddaji bodo skozi celotno poletje nizali spomine, predvajali redke posnetke njegovih izjav, manj znane skladbe, posnetke koncertov, zanimivosti iz njegovega življenja in ustvarjanja.

Dragocena zapuščina
S svojim delom je pomagal k veliko mednarodnim povezavam Big Banda RTV in slovenskih solistov, kot so bile, Nordring, EBU Big Band, Zlata roža Portoroža in druge. "Bil je predan glasbi in tako kot do sebe tudi do drugih glasbenikov nepopustljiv, kar se tiče kakovosti izvedbe in umetniške prezence. S svojo glasbeno vizijo je vplival na celotno slovensko zabavno in džezovsko sceno. Znal je prepoznati talente in jim je vedno nesebično pomagal," je še dodal Krajnčan.

V sodelovanju z organizatorjem smo podarili dve vstopnici za koncert 21. junija. Prejela jih je Vladimira Klun Žerjav, ki je pravilno odgovorila na vprašanje, kdaj se je rodil Jože Privšek - 19. marca 1937.

Privšek je svoje umetniško poslanstvo jemal izjemno resno, je poudaril Šekoranja. "Življenje je posvetil glasbi, velikokrat na škodo njega samega. Študij v Ameriki je zagotovo pomenil svojevrsten mejnik. Omogočil mu je vpogled v svetovno dogajanje in mu dal samozavest, ki mu je doma niso privoščili," je še dodal glasbeni urednik. Njegove najbolj uspešne popevke (Vozi me vlak v daljave, Nad mestom se dani, Silvestrski poljub, Mati bodiva prijatelja, Ne prižigaj luči v temi) so zmagovale na festivalih in so danes zimzelene popevke, njegove džezovske skladbe (Ognjemet, Porednež, Zeleni pekel, Križanke) pa sodijo v najvišji kakovostni razred in jih lahko izvajajo samo najboljši orkestri.

Spodaj smo zbrali nekaj posnetkov Privška iz arhiva RTV Slovenija.


Jože Privšek v oddaji En dan na Bledu (1962)

Jože Privšek v oddaji Top pop 25 (1971)

Jože Privšek v oddaji Smeh in ples (1982)

Jože Privšek v oddaji Viktor, luč! (1962)


Udeleženec s sodelovanjem v nagradni igri soglaša, da organizator zbira in hrani zbrane osebne podatke za namene, za katere so bili pridobljeni. Udeleženec v nagradni igri oz. njegov skrbnik ali zakoniti zastopnik lahko od organizatorja kadar koli zahteva pregled, dopolnitev, popravo ali izbris svojih osebnih podatkov oziroma trajno ali začasno prenehanje obdelave svojih osebnih podatkov, skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004 in nasl.; ZVOP-1). Sodelujoči to stori na elektronski naslov mmc-nagrade@rtvslo.si ali pisno na naslov organizatorja. Najkasneje v roku 15 dni po prejemu sporočila bo organizator preprečil uporabo osebnih podatkov udeleženca, o čemer ga bo v nadaljnjih petih dneh z elektronskim sporočilom ali po pošti tudi obvestil. Organizator se zavezuje, da bo posredovane podatke upravljal v skladu z Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/2004 in nasl.; ZVOP-1), prav tako pa podatkov ne bo posredoval neupravičeni tretji osebi ali jih kakor koli drugače zlorabljal. Dokumentacijo v zvezi z nagrajencem bo organizator hranil skladno z ZVOP-1.