"Kralj in pljunk gresta na koncu igre v isto škatlo. In vest je tista, ki nam govori, kdo smo in kaj smo. To je tista notranja vest, ki jo ima vsak posameznik v družbi. Na žalost pa določene ljudi nadzira hudič, preostale pa angeli in dobra volja," je za MMC dejal raper Zlatko, ambasador festivala Igraj se z mano.

Z današnjim dnem se je v Ljubljani že enajstič zaključil tridnevni mednarodni festival Igraj se z mano, katerega glavni namen je inkluzija in vsesplošna vključenost ljudi s posebnimi potrebami v vsakdanje socialno okolje.

Potekal je na Kongresnem trgu; vsak dan v dopoldanskem času, ko so potekale različne delavnice, zvečer pa glasbeni dogodki. Festival sta organizirala Center Janeza Levca Ljubljana in Društvo za kulturo inkluzije. Tako kot vsako leto je bilo vanj vključenih ogromno prostovoljcev, društev in organizacij iz vse Slovenije, vse delavnice ter glasbeni večeri pa so bili brezplačni.
Največ vključenih v vse sfere festivala do zdaj
Boštjan Kotnik, vodja festivala, je poudaril: "Letos je prek 100 vključenih učencev z motnjami v duševnem razvoju. To je največ do zdaj. Dejansko oni vodijo zadeve. Ne samo, da so gostitelji na simbolični ravni, ampak oddelajo festival in so gostitelji vseh obiskovalcev, ki pridejo; torej šol, vrtcev, srednjih šol, študentov, turistov, Ljubljančanov in sploh vseh mimoidočih. To je res eno močno sporočilo, da lahko, da zmorejo. In res je že skrajni čas, da se na tem področju spremeni tudi zakonodaja. Torej, da se sprejme zakon, ki je že nekaj časa v obdelavi – da bi se torej tudi ljudje z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju lahko zaposlili, ne da bi jim zato moral prenehati status invalidnosti. To bi jim omogočalo, da bi se res lahko bolj dejavno vključili v družbo, kar je pa tudi glaven in bistven namen festivala. Zdaj je namreč tako, da ljudje z zmerno ali težjo motnjo v duševnem razvoju dobijo status invalida, kar jim pa onemogoča zaposlitev. Veseli me, da so letos res učenci pokazali, kaj vse zmorejo. Zelo namensko so vključeni in to tudi v precej zahtevne naloge: sortirajo smeti, pečejo palačinke, vodijo oder, vodijo kreativne delavnice, športne igre, so varnostniki in podobno.

"Letošnja rdeča nit je resnično najbolj do zdaj opozoriti na inkluzijo drugačnih, tudi migrantov, beguncev in preostalih. Na večernih dogodkih so bili na primer glasbenik iz Sirije, Jordanije, ki ima druga na svetu največ beguncev in to problematiko ta glasbenik prenaša v Evropo skozi glasbo. Tudi glasbenik iz Kameruna je nastopil. On se je na primer preselil na Nizozemsko in ima prav tako svojevrstno zgodbo," je dodal Kotnik.

Letošnji moto: še bolj razbijati drugačnost
Raper Zlatko, dolgoletni ambasador festivala, se skozi pesmi in z dejavnim načinom vsakdanjega življenja z vzorom obrača proti stereotipom glede barve kože, izobrazbe, državljanstva in sploh vsega "drugačnega". Že večkrat je izjavil, da smo vsi le ljudje ne glede na podatke, ki so le podatki. Vsi si zaslužimo in želimo biti ljubljeni ter predvsem sprejeti v družbi, tako v ožjem kot širšem pomenu.

"Letos je bila super sreča z vremenom, prva noč je bila edina, ko je med glasbenim večerom padlo nekaj dežja. Me pa žalosti, da zaradi meje, ki so v naših glavah festival ni bil popoln, kar zadeva nastopanje. Ker so eno gospodično, ki bi mogla nastopati in ima "napačno" državljanstvo, zadržali na meji. To je še en dokaz, kako je vse skupaj žalostno. Ljudje, ki želijo delati dobro, lepe, pozitivne stvari, so potem zaradi okoliščin in birokracije potisnjeni stran. Moramo biti zadovoljni za to prednost, ki nam je dana. Slovenci lahko mirne duše potujemo, veliko imamo možnosti in ceniti moramo to," je za MMC povedal Zlatko, tik preden je zadihan odšel na oder in skupaj z učenci Centra Janeza Levca zarepal nekaj svojih najprepoznavnejših pesmi.

Sicer pa je bila rdeča nit letošnjega festivala, kot rečeno, še bolj razbiti drugačnost, stereotipe, predvsem politiko, prikazanih marginalnih držav.
Napredek se opazi
Gorazd Špegel – Gogi, moderator festivala na glavnem odru in prav tako ambasador, opazuje: "Imam občutek, da se festival vsako leto povečuje. Letošnja nadgradnja mi je strašno všeč. Otroci iz Centra Janeza Levca so delovno zelo pospešeno vključeni v proces. Oni pripravljajo, pospravljajo, vmes pa še izdelujejo marsikaj kreativnega na delavnicah. Na ta način spoznavajo, kako je biti vključen v ta delovni proces, ki je ključen, da se festival sploh lahko zgodi. To se mi zdi fantastična nadgradnja. Drugače pa mi je tudi sama ideja festivala, vsa ta pozitivna energija iz leto v leto bolj prirasla k srcu. Vsi, ki smo vključeni, tako ali drugače v delo in organizacijo, resnično živimo po teh vrednotah: ne glede na to, iz kje si, kakšen si, kaj govoriš, česa ne govoriš, kako si videti, na tem festivalu si enakovreden. Se igraš in prek igre spoznavaš nove ljudi, zato moram reči, da mi je vsako leto lepše in boljše."

Kam se Igraj se z mano letos še seli?
Iz Ljubljane se festival zdaj najprej seli v Novo Gorico, kjer bo letos premierno; in sicer 30. maja, nato pa 2. julija že sedmič v Radlje ob Dravi. Ni pa ga bilo letos prvič v Mariboru zaradi nepodpore lokalne skupnosti.

Pred Ljubljano je bil pa letos že drugo leto v Semiču, v septembru pa se bo prvič predstavil tudi v Vipavi, kjer bo bolj osredotočen na športno vsebino. V vseh krajih ostaja sporočilo enako: vsesplošna vključenost ljudi s posebnimi potrebami v vsakdanje življenje z igro in pozitivno energijo. "Imamo približno 40 dogodkov letno, eni so bolj kulturno, eni športno ali kako drugače obarvani. Na vseh teh dogodkih po celi Sloveniji pa opozarjamo na drugačnost in sprejetost teh ljudi v vsakdanjo sfero, " je še zaključil vodja festivala Kotnik.