Po šestdesetih letih se je spet vrnil na kraj, kjer se je vse začelo. Toda 113 letošnjih predstavnic na izboru za mis sveta ni pozdravil London, ki je leta 1951 gostil britanski festival (Festival of Britain), na katerem se je zbralo 26 tekmovalk iz enajstih držav, da se pomerijo v tekmovanju, imenovanem Bikini Beauty v Lyceum Theatru, in izberejo najlepše dekle na svetu. Ne. Šestdeset let pozneje je tekmovalke pozdravil od kraljevske poroke medijsko izčrpani London, ki diha za olimpijske igre leta 2012. Morda je bil tudi to razlog, da je lepotice pričakal za televizijske kamere ustvarjen prestižni oder sredi razstavišča Earls Court Two, torej manjšega prizidka znanega Earls Courta.

A oaza lepote, ki že šest desetletij ostaja ujetnica svojega namena, postaja vedno bolj odsev nekega časa, ki je že zdavnaj minil. "Vaša odločitev, da vas sodijo glede na vaš videz, ohranja obravnavanje žensk kot spolne objekte!" in "Mis konstrukta!" - takšna in podobna sporočila na transparentih okoli 50 predstavnic londonske feministične združbe takoj po izstopu iz podzemne železnice Earls Court so dokazi, da se nismo zgubili v labirintskem londonskem podzemlju.

"Tu smo, da protestiramo proti izboru za mis sveta, ki se dogaja za vrati Earls Courta na moji levi. Tu smo, da protestiramo proti izboru, saj se nam zdi zelo seksističen, zastarel in nočemo ga več tukaj. Poteka že mnoga mnoga leta in vrnil se je (v Anglijo op. a.). Kot sem že dejala, nima prostora na tem svetu. Je seksističen, ženske vrednoti le po tem, kako so videti, in želimo, da ga ukinejo," je razloge protesta za MMC pojasnila ena izmed protestnic.

Postaja namen vedno večja težava?
Nemiri po svetu, svetovna gospodarska kriza in splošna kriza vrednot ne posežejo v mali lepi svet egocentrizma, kjer je vse lepo in merjeno z lepoto, kjer se upanje v boljši jutri izraža v 30-sekundnih odgovorih na vprašanje, kaj je tisto, zakaj bi nekdo moral postati mis sveta, in kjer vedno logični konec sproža neprekinjeno ciklično formo, ki izbor za mis sveta ohranja pri življenju že šestdeset let. "Ker žal se svet še vedno ni spremenil. Živimo v patriarhalnem svetu. Že pred šestdesetimi leti smo živeli v patriarhalnem svetu. Kljub šestdesetletnemu ženskemu uporu - feministična gibanja so med nami že ves ta čas - še vedno obstaja patriarhalni svet. In dokler ne končamo patriarhata, se bomo morali še naprej ukvarjati s 'sr*****', kot je to. Zato potrebujemo močna feministična gibanja, da se bomo širile. Potrebujemo več žensk, da bomo širile to gibanje. Drugače bodo ženske živele v svetu, kjer nam je rečeno, da naša vrednost izhaja iz tega, kako smo videti," je še dejala protestnica.

Po pogovoru s protestnicami pred vrati razstavišča smo srečali vodjo izbora za mis Slovenije Evo Repič. Ta je na skupinico protestnic - mimo katerih so se vozile limuzine, iz njih pa so izstopali gospodje in gospodične, katerih večerna garderoba je stala približno toliko, kot nekatere izmed protestnic zaslužijo v enem mesecu - odgovorila z opozorilom, da mis sveta vedno bolj postaja izbor, kjer se poudarja lepota z namenom in da je vse prej kot paradiranje deklet po odru.

Namreč organizatorji mis sveta zadnja leta v osrčje postavljajo t. i. Beauty With A Purpose. Gre za prizadevanje, da s pomočjo deklet (ki so vse prej kot samo lepa) zberejo čim več denarja za pomoči potrebnim po svetu. Kot je že dejala v enem izmed prejšnjih pogovorov za MMC naša predstavnica Lana Mahnič Jekoš, si predstavnice na izboru za mis prizadevajo za višje cilje kot le zmago: "Vsako izmed deklet, ki sem jih tu spoznala, ima zelo visoke ambicije, večina je študentk, ki govorijo več kot dva jezika, druge imajo kljub mladosti za sabo že uspešne kariere, tretje se trudijo, da bi uresničile svoje želje in ambicije tako kot vsi ljudje. Taki očitki so zastareli, saj so se dekleta od takrat, ko so bila morda nekatera dekleta res obremenjena samo s svojo zunanjo lepoto, resnično spremenila. Po svoje bi rekla, da tu na Miss World niso zbrana najlepša dekleta s sveta, temveč dekleta, ki spoštujejo same sebe, svojo notranjo in zunanjo lepoto ter si želijo tudi spremeniti svet na bolje."

A protestnice so bile jasne: niso se zbrale zaradi protesta proti dekletom, ki so se sinoči sprehodila po odru. "Kot sem rekla, živimo v družbi, kjer žensko vrednotijo samo po tem, kako je videti. Če dekle že od rojstva učijo, da je vredna toliko, kakor je videti, se hitro znajdeš na izboru za mis sveta. Ne protestiramo proti ženskam, ampak jim izkazujemo solidarnost - vsem ženskam po svetu, ženskam na izboru, tistim, ki so na cesti, tistim, ki so žrtve posilstva, tistim, ki so žrtve zlorabe ... vsem. Ne protestiramo proti ženskam, ampak konceptu tega izbora," je dodala protestnica in pogovor z MMC-jem sklenila z besedami: "Protestiramo zato, ker šestdeset let pozneje to sr**** še vedno obstaja na svetu, in protestiramo proti patriarhatu. Zagotovo pa ne proti ženskam."

Spektakel za občinstvo pred malimi zasloni
Ironično ali pa tudi ne, izbor, ki so ga izjave nekaterih preteklih kandidatk sprevrgle v boj lepotic za "mir na svetu", ostaja zacementiran pri svojih temeljih. Ob zapisanem imamo v mislih le tiste tri ure, ko gledalci po vsem svetu lahko priklopijo na edino oddajo, ki se ne predaja zobu časa. Za nekaj sekund svetovne slave - letos so še skrajšali čas, ko na odru stojijo vsa dekleta - predstavnice svojih držav preživijo tri tedne skoraj izolirane od sveta.

Vse, za kar so si prizadevale predstavnice 113 držav, so sinoči predstavile gledalkam in gledalcem po svetu ob navijanju sedme sile in petičnežev, ki so za svojo vstopnico odšteli tudi več sto funtov. Prvi obiskovalci so se začeli zbirati že okoli tretje ure popoldne, ko so se vrata na razstavišče tudi odprla. Plastični stoli, postavljeni v nekakšno amfiteatrsko obliko, so dajali vse prej kot vtis glamurja. Prostor, kjer je potekal sam izbor, skupaj s sedišči in zakrit z zavesami pa bi lahko primerjali kar z največjo dvorano na ljubljanskem Gospodarskem razstavišču. Izbor za mis sveta bi se tako v Stožicah, denimo, izgubil v prostoru.

Jasno potrditev, da gre predvsem za televizijski šov, je dopolnil kar animator občinstva, ki je zbrane nagovoril z besedami: "Upoštevajte, da so tekmovalke amaterke in se še nikoli niso predstavile v takšni luči kot nocoj, spodbujajmo jih na vsakem koraku." Televizijski gledalci so dobili svoj šov, gledalci v dvorani pa bili deležni pozdrava: "Živijo, vsi. Mi smo Diversity in danes bomo nastopili tu."

Lepoti dodamo glasbo, nostalgijo in ... Mandelo
Tako gledalcem pred televizijskimi zasloni kot gledalcem v dvorani je pravi uvod v spektakel pričaral nastop plesne skupine, zaradi katere Susan Boyle ni postala zmagovalka resničnostnega šova Britain's Got Talent. Država, ki je izvoznica nekaterih najbolj znanih glasbenikov in umetnikov sodobnega časa, je svetovnemu občinstvu ponudila še nastop umetnika Ramina Karimlooja in letošnjih statičnih predstavnikov Velike Britanije na tekmovanju za pesem Evrovizije Blue. Sorry Seems to be the Hardest Word je morda spomnila na velikega prijatelja pokojne princese Diane, ki je pravzaprav prerezala trak ob odprtju Earls Courta, Eltona Johna, ki skladbo poje v izvirniku.

Glasbenemu delu so organizatorji dodali še pridih nostalgije (s preteklimi zmagovalkami mis sveta) in začinili z nikomer drugim kot Nelsonom Mandelo - no, ne njim osebno. Njegovo sporočilo tekmovalkam je predal njegov vnuk Chief Mandela.

Spremenjen sistem izbora
Izbor je tudi letos naskakoval organizacijo lanskega - a ob posebni novosti. "Kuhinja" v ozadju je postala oštevilčena. Za večjo transparentnost so tako uvedli novost v samem izboru. Tekmovalke, ki so se v treh tednih preizkušale v najrazličnejših predizborih, so bile ocenjene s točkami.

Avtomatskih uvrstitev zmagovalk v izborih, kot so mis športa (to je postala mis Dominikanske republike), mis Beach Beauty (naziv je odšel v roke Angležinje), mis mode (ki je odšel v roke mis Kazahstana) in mis Beauty With A Purpose (naziv sta si razdelili mis Gane in Indonezije), v ožje kroge lepotic, ki so lahko še upale na krono in lento najlepše, letos ni bilo. Dekleta z največ zbranih točk so se najprej uvrstila najprej med trideseterico finalistk, ki se je kaj hitro prepolovila na petnajsterico in na koncu na sedmerico superfinalistk, ki so pred sodnike stopile s 30-sekundnim govorom, zakaj bi prav one morale postati mis sveta.

Ko ugasnejo luči ...
Od tam naprej pa je bil izbor samo še spektakel čustev za občinstvo. Nasmeški, kapljice solz in mahanje v prazno nove mis sveta in njenih spremljevalk so se le nekaj minut po izboru ob ugasnjeni še zadnji kameri tudi na glavnem odru končali.

Prva spremljevalka 21-letna Filipinka Gwendoline Ruais in druga spremljevalka 19-letna Portoričanka Amanda Perez sta z odra pobegnili še nekaj minut prej kot nova mis sveta 21-letna Venezuelka Ivian Lunasol Sarcos Colmenares. Ob njej se je dolgo fotografskim objektivom nastavljala tudi naša predstavnica, toda ob prihodu slovenskih novinarjev je lahko samo še zakričala, da ne more dajati izjav, in bila prisiljena zbežati v zaodrje k preostalim tekmovalkam.

Dekleta so kaj hitro odhitela z odra. Mis sveta je prejela še zadnje objeme na odru njenih najbližjih, ko so iz prvih vrst prihajali komentarji: "150 funtov sem plačal za svojo vstopnico, zdaj pa se ji ne smem niti približati in čestitati." Za tekmovalke je bil to le uvod v večer, ki so ga preživele ob zadnji večerji na t. i. plesu ob kronanju (za katerega je navaden obiskovalec moral odšteti kar 200 funtov, če se ga je želel udeležiti).

Vsi drugi zbrani – brez zlato obarvanih zapestnic - pa so se morali ob preganjanju varnostnikov zadovoljiti s pogovori pred razstaviščem, saj so vrata z verigami zaklenili le dobrih 20 minut po koncu televizijskega prenosa. Da le svetovi ne bi treščili. In niso. Morda pa bo prihodnje leto v Mongoliji kaj drugače. Če že ne drugega, bo izbor veliko prej – julija.

Še več fotoutrinkov s same prireditve si lahko ogledate spodaj.