Več kot 15 let po padcu pregrade, ki je ločevala dva dela Nemčije med hladno vojno, si še vedno kar nekaj Nemcev želi, da se to ne bi zgodilo, je pokazala raziskava berlinske Svobodne univerze.

Predvsem je še vedno živo sovraštvo zaradi visokih stroškov združitve, ki so znižali zahodne življenjske standarde, gospodarske krize na vzhodu pa niso pomirili. Nezaposlenost v regiji je še vedno visoka, vse več ljudi se od tam seli na Zahod.

Od 2.000 anketirancev je v samem Berlinu 11 odstotkov zahodnjakov in 8 odstotkov vzhodnjakov na vprašanje Ali bi bilo bolje, če bi zid med Vzhodom in Zahodom še vedno stal? odgovorilo pritrdilno. 47 odstotkov anketirancev z Vzhoda se je strinjalo s trditvijo, da je imel zahodni del Vzhod za nekakšno kolonijo, medtem ko 58 odstotkov zahodnjakov meni, da se vzhodnjaki radi prepuščajo samopomilovanju.

Berlinski zid so porušili 9. novembra 1989, s tem pa odprli pot združitvi komunistične Vzhodne Nemčije z Zahodom, ki je uradno stopila v veljavo 3. oktobra 1990.