Lani izvoljena finska premierka Sanna Marin je ob izvolitvi postala najmlajša voditeljica države, dokler ji tega naziva že čez mesec dni ni odnesel avstrijski kancler Sebastian Kurz. Ostaja pa Marinova najmlajša premierka na svetu. Foto: Reuters
Lani izvoljena finska premierka Sanna Marin je ob izvolitvi postala najmlajša voditeljica države, dokler ji tega naziva že čez mesec dni ni odnesel avstrijski kancler Sebastian Kurz. Ostaja pa Marinova najmlajša premierka na svetu. Foto: Reuters

Vlada v Helsinkih je vplivneže označila za ključne akterje v družbi v času krize, skupaj z zdravniki, šoferji avtobusov in prodajalci v trgovinah. Finska je tako za zdaj edina država na svetu, ki je družabna omrežja definirala kot "ključnega akterja", navaja Politico.

Vloga vplivnežev v času krize je bolj ali manj enaka kot pred njo – širjenje informacij po družabnih omrežjih. Le narava informacij se je spremenila v resnejšo.

"Zavedamo se, da vladno komuniciranje ne doseže vsakogar. Včasih je bilo to možno prek tradicionalnih medijev kot televizija, a danes zlasti mladi prejemajo novice prek družbenih omrežij," je povedal Aapo Riihimäki, strokovnjak za komunikacije v uradu finske premierke.

Pri kampanji z vplivneži gre za sodelovanje med finsko vlado, finsko krizno agencijo za zaloge in PING Helsinki, svetovalnim podjetjem za vplivneže družabnih omrežij. In čeprav nihče ne bi mogel napovedati pandemije koronavirusa, pa se je Finska že desetletja pripravljala na krizo podobnih razsežnosti.

Za svoje delo niso plačani

Vloga družbe PING Helsinki je, da ureja vladna sporočila v družabnim omrežjem prijazni format, nato pa jih pošilja svoji mreži, ki jo sestavlja okoli 1500 vplivnežev. Ti lahko nato ta sporočila in slikovni material uporabijo, kot želijo. "To je zame čast," je povedala Inari Fernández, profesionalna vplivnica s 34.100 sledilci na Instagramu in svojim YouTube kanalom.

Fernándezova objavlja vladne napotke glede koronavirusa v svojih zgodbah na Instagramu večkrat tedensko, umeščene med njene običajne objave o življenju na Laponskem in družinskem življenju z dvema otrokoma. Vplivneži pri kampanji sodelujejo prostovoljno in za to niso plačani. "Plačilo bi zavrnila. Širjenje teh informacij je naša dolžnost kot državljani," meni Fernándezova.

Fernándezova je bila ena prvih vplivnic, ki se je pridružila kampanji le nekaj dni zatem, ko je Finska sredi marca uvedla karanteno. Hitra mobilizacija vplivnežev je bila mogoča, ker so bili že skoraj dve leti del kriznih načrtov finske vlade.

Oblasti so namreč vidne akterje družabnih omrežij pred letom in pol dodale naboru "ključnih akterjev", potem, ko je medijski odred krizne organizacije ugotovil, da tradicionalni mediji ne bodo dovolj, da bi v času krize dosegli vse državljane.

Število sledilcev drugotnega pomena

Finski mediji sicer uživajo visoko stopnjo zaupanja med državljani in veljajo za ene najbolj svobodnih na svetu, še poudarja Politico. Kljub temu pa država ni imuna na fragmentacijo novičarske krajine. "Nekateri ljudje zaupajo vplivnežem bolj kot medijem," je povedal Tero Koskinen, vodja pripravljenosti medijske sekcije pri krizni organizaciji.

Koskinen je povedal, da je cilj sodelovanja najti postopke, ki pomagajo vplivnežem skomunicirati aktualne informacije. Pri tem pomaga tudi, da ima Finska le 5,5 milijona prebivalcev. "V ZDA je treba čez vrsto odborov in je cel kup birokracije. V majhni državi, kot je Finska, pa si lahko zelo vpliven na svojem področju že s 5000–10.000 sledilci," je povedala Fernándezova.

In mreži se lahko pridruži vsak, ki se smatra za vplivneža. "Če lahko dobimo na našo stran dijaka s 1000 sledilci, da deli informacije, je tudi to dragoceno. Lahko celo, da imajo v svojih družbenih krogih več angažmaja in vpliva kot nekdo z več sledilci," meni Inna-Pirjetta Lahti, direktorica PING Helsinki. Lahtijeva ob tem pove, da se finska vlada in javni uslužbenci dobro zavedajo pomena družbenih omrežij, zato so pripravljeni preizkušati nove stvari.

Na Finskem je 1518 potrjenih primerov okužb z novim koronavirusom, za covidom-19 pa je umrlo 17 ljudi.