Na Japonskem ženski glasovi še vedno niso dovoj slišani. Foto: Reuters

"Radi bi se opravičili za uporabo senzacionalističnega izrazoslovja, da bi tako nagovorili bralce, kako lahko postanejo intimni z ženskami, in objavo rangiranja z resničnimi imeni univerz, s tem pa ustvarili prispevek, ob katerem bi lahko bilo nekaterim našim bralcem neprijetno," je zapisal tabloid Spa! v svojem uvodniku.

Omenjeni članek se je nanašal na prakso, znano kot "gjaranomi" - gre za z alkoholom krepko podprte zabave, na katerih moški ženskam plačajo za udeležbo.

Članek navaja, da so te zabave priljubljene med študentkami, avtor pa je za potrebe prispevka govoril z razvijalcem aplikacije, katere cilj je pomagati iskati udeležence in udeleženke tovrstnih zabav.

Objavljeni seznam je vzbudil veliko ogorčenja, ena izmed žensk pa je lansirala spletno peticijo, prek katere je zahtevala opravičilo revije in začasno ustavitev njene prodaje.

Gibanje #MeToo je odmevalo tudi na Japonskem. Foto: Reuters

"Rada bi se borila, da bi se še posebej v javnih objavah, kot je ta, seksualizacija, popredmetenje in nespoštovanje žensk prenehalo," je zapisala avtorica peticije Kazuna Jamamoto. "2018 je bilo leto, v katerem so se ženske z vsega sveta borile za pravice žensk, da bi se naši glasovi slišali. Povzdignimo svoje glasove, ker sem sita te družbe, v kateri smo ženske predmeti," je dodala.

Peticijo je podpisalo več kot 38.000 ljudi.

#MeToo na Japonskem

Čeprav Japonska ostaja tradicionalno patriarhalna družba, pa so kampanje, kot je #MeToo, pomagale osvetliti neenakost med spoloma in spolne zlorabe.

Avgusta lani je neka japonska medicinska fakulteta domnevno priredila rezultate sprejemnih izpitov, da se na fakulteto ne bi vpisalo toliko žensk, leta 2017 pa je japonska novinarka Šiori Ito javno spregovorila o svojem posilstvu in s tem načela temo, ki je v japonski družbi še vedno tabu, poroča CNN.

Japonska je uvrščena na 110. mesto od 149 držav na zadnjem indeksu prepada med spoloma Svetovnega gospodarskega foruma (WEF).