Ustanovitelj muzeja, dr. Samuel West, je sicer zaposlen kot psiholog, a v prostem času dela kot muzejski kurator. Njegov prvi projekt, Muzej neuspehov, je bil, ironično, izjemno uspešen.

A članek o potrošnji mesa in učinkih le-te na okolje je Westa navdihnil, da se je poučil o alternativnih virih proteinov in se lotil novega projekta.

"Če vprašate ljudi, ali bi jedli žužke, bi rekli, da ne, ker je to nagnusno. To je ovira. Ampak morda mi uspe, da jih spreobrnem," je za CNN povedal West.

Rezultat? 400 kvadratnih metrov velik razstavni prostor, umeščen v staro tovarno, v katerem lahko obiskovalci vohajo, tipajo in okušajo različne jedi oz. sestavine, ki veljajo – vsaj v nekaterih delih sveta – za gnusne, pa naj si gre za foie gras ali pa fermentiranega morskega psa. Skupno je razstavljenih 80 jedi z vsega sveta.

Gre za percepcijo
"O tem, kar se nam zdi nagnusno, se je samo treba poučiti in priučiti – gre za čisto kulturno percepcijo," razlaga West. Da bi podkrepil svojo tezo, pokaže na ameriške favorite, kot sta zeliščno pivo in solata iz želeja, razpostavljena ob ocvrti taranteli iz Kambodže in pečenih morskih prašičkih iz Peruja.

"Če boste dali zeliščno pivo Švedu, ga bo izpljunil in dejal, da ima okus kot zobna pasta, ampak sam osebno mislim, da je slasten," pripomni West.

Od črvov do ovčje glave
Tu so še take jedi kot casu marzu, sloviti ovčji sir s Sardinije z živimi črvi, callu sardu, "sardinska viagra", prav tako sardinski sir, a fermentiran v kozličkovem želodcu.

Pa surstömming, fermentiran slanik iz Švedske, bikov penis, mišje vino (pijača, infuzirana z mišjimi mladiči) s Kitajske, gosenice balzamovca iz Zambije, iranska juha iz ovčje glave, kuhane leteče lisice (vrsta netopirja) z Guama ...

Kurator se namerava po treh mesecih z razstavo odpraviti na turnejo in predstaviti zbirko še v drugih mestih. "Kulturno se močno poistovetimo s hrano, ki jo jemo. Del potovanj je poskušanje nove hrane," razlaga.

In čeprav je bilo mnogo novih muzejev, posvečenih hrani, v zadnjem času bolj priložnost za selfije, West vztraja, da je cilj njegovega muzeja nagnusne hrane izobraževalne narave, ne zgolj priložnost za poziranje za fotografije.