Sommarøy, kar v prevodu pomeni poletni otok, šteje nekaj več kot 300 prebivalcev, ki se v večini ukvarjajo s turizmom in ribolovom. Foto: Google Earth

Poletni solsticij je tik pred vrati in z najdaljšim dnem v letu bomo 21. junija vstopili v poletje. Ta datum še posebej nestrpno pričakujejo prebivalci norveškega otoka Sommarøy, ki si na poletni Sončev obrat otok želijo razglasiti za prvo prostočasovno območje na svetu.

Pobuda se je rodila zaradi načina življenja otočanov, saj zaradi severne lege otoka točen čas po njihovih navedbah tam ne igra zelo pomembne vloge. Na Sommarøyu, ki leži v zahodnem Tromsøju severno od arktičnega kroga, Sonce namreč ne zaide kar 69 dni – od 18. maja do 26. julija –, med novembrom in januarjem pa je otok zavit v nenehno temo. Lokalni prebivalci dragocene – s sončnimi žarki obsijane – poletne mesece posledično skušajo izkoristiti, kot je le mogoče. Pri tem se ne obremenjujejo s konvencionalnim merjenjem časa.

Prebivalci otoka na severu Norveške svetle poletne dni izkoriščajo, kolikor se da, in se pri tem ne ozirajo na uro. Foto: EPA

"Ves čas je svetlo in ravnamo v skladu s tem," je za CNN pojasnil pobudnik iniciative Kjell Ove Hveding. "Sredi noči, ki bi jo meščani morda imenovali dve zjutraj, lahko pri nas vidite otroke, ki igrajo nogomet, vaščane, ki delajo okrog svojih hiš, in najstnike, ki se odpravljajo na plavanje," je Hveding orisal poletno otoško življenje.

Prebivalci otoka želijo, da se njihov način življenja uredi tudi uradno. Na seji v mestni hiši so podpisali peticijo za ustanovitev območja brez časovnega območja, 13. junija pa se je Hveding sestal s članom norveškega parlamenta in mu predal podpise lokalnega prebivalstva. Pri tem je predstavil prednosti ter praktične in pravne ovire, ki bi lahko nastale ob uveljavljanju iniciative.

Vstop na otok, kjer čas teče drugače
"Za mnoge izmed nas bi uveljavitev prizadevanj pomenila zgolj formalizacijo nečesa, kar prakticiramo že generacije,"
je pojasnil Heveding. Otočani bi preko iniciative radi odpravili tradicionalne odpiralne čase in uvedli fleksibilne delovnike in čas pouka, ki bi bil prilagojen na čas v letu.

"Sredi poletnih noči lahko vidite otroke, ki igrajo nogomet, vaščane, ki delajo okrog svojih hiš, in najstnike, ki se odpravljajajo na plavanje," življenje na otoku opisuje Kjell Ove Hveding. Foto: EPA

Glavni panogi na otoku, ki šteje nekaj več kot 300 prebivalcev, sta turizem in ribolov. Heveding je povedal, da ribiči v poletnem času na morju preživijo po več dni in pri se pri tem ne ozirajo na uro. Na to, da imajo prebivalci otoka poseben odnos do časa, so obiskovalci opozorjeni že ob prečkanju mostu, ki Sommarøy povezuje s celino. Na ograji mostu turistov namreč ne pričakajo ključavnice (kot je to navada v številnih evropskih mestih), temveč ure. To prišlekom sporoča, da vstopajo na območje, kjer čas ne teče po ustaljenih tirnicah.

Če bo otočanom uspelo "odpraviti" čas, še ni znano. Pobuda pa se jim je že obrestovala, saj je otok z nenavadno zahtevo pridobil na prepoznavnosti, kar bi lahko bil tudi eden izmed vzrokov za potezo. Otočani in norveška turistična zveza gotovo pričakujeta, da bo otok "neskončnega poletja" privlačil številne turiste.