Vsak Slovenec letno v povprečju poje skoraj štiri kilograme sladoleda. Foto: Pixabay
Vsak Slovenec letno v povprečju poje skoraj štiri kilograme sladoleda. Foto: Pixabay
Nekateri raje posegajo po bolj osvežilnih, sadnih okusih, drugi pa raje po kremastih in sladkih sladoledih. Foto: Reuters

Posebni okusi in lokacija prodajalne sladoleda so tisti, ki sladoledu največkrat določajo ceno, danes pa na prodajo sladoleda v Sloveniji odločilno vpliva tudi lokalna pridelava in domače sestavine.

Priljubljena Gelateria Romantika na Dvornem trgu v Ljubljani prisega na italijansko tradicijo. "Italija je domovina sladoleda," je za STA poudarila lastnica lokala Mateja Jerovšek. S svojo prodajalno se je želela približati tradiciji zahodnih sosedov, hkrati pa uvaja izvirne okuse. Hišni sladoled je ljubljanski s skuto, svežim pehtranom, limoninim sokom in limonino lupinico.

Izpostavila je tudi sladoled z okusom sveže mete in sladoled, pripravljen iz vanilje iz svežih madagaskarskih strokov. "Vse je v dobrih sestavinah," je prepričana lastnica lokala, kjer srednja merica sladoleda, ki ustreza dvema kepicama, stane 3,50 evra.

V Parku Postojnska jama so letos prvič začeli izdelovati domač sladoled, pri čemer sledijo recepturi za italijansko, kremasto vrsto sladoleda. Uporabljajo mleko z lokalnih kmetij, ki je dnevno sveže. Poleg klasičnih okusov čokolade, vanilje, jagode in borovnice so priljubljeni okusi skutine pite in različnih komercialnih slaščic. Cena kepice je 1,90 evra.

V Hotelu Park na Bledu je poleg klasičnih okusov najbolj priljubljen sladoledni okus sladogled, s katerim je Bled lani osvojil naziv najboljše sladoledne destinacije na svetu. V hotelski kavarni si je mogoče kepico vaniljevega, čokoladnega, jagodnega in malinovega sladoleda privoščiti za 2,20 evra, kepico zmagovalnega sladogleda s plastmi temne čokolade, kvinoje in maskarponeja ter posipom iz karameliziranih orehov pa za 3,50 evra.

V Kavarni Kapitanija v Kopru prodajo največ čokoladnega, vaniljevega in jagodnega sladoleda. Ko je bolj vroče, je več povpraševanja po sadnih okusih, ugotavljajo. Cena kepice je enotna za vse in znaša 1,60 evra, piše STA.

Slaščičarna Mignon v Portorožu poleg okusov čokolade, vanilje in jagode ponuja hišni sladoled mignon, ki ga sestavljajo okusi lešnika, čokolade in vanilje z malino. Tako za kepico mignona kot za kepico klasičnih okusov je treba odšteti 1,70 evra, za sladoled, v katerem so samo borovnice in nič drugega, pa 2,40 evra.

Sladoled je med Slovenci priljubljen tudi pozimi
V povprečju vsak Slovenec letno poje skoraj štiri kilograme sladoleda, ki ga je Marko Polo v Italijo prinesel iz Kitajske – na Vzhodu so ga mešali že pred 3.000 leti. Okusi so nenavadni, od japonskega zelenega čaja do straciattelle s svežo meto, a kljub pestri ponudbi Slovenci še vedno prisegamo na klasiko - čokolada, jagoda in vanilja.

Dober sladoled lahko tudi brez posebne naprave za pripravo sladoleda naredimo po preprostem receptu kar sami. Tekočo smetano, ki jo sladkamo po okusu, z mešalnikom stepemo v gosto maso, vanjo pa zamešamo denimo pretlačeno sadje ali stopljeno čokolado in damo v zamrzovalnik, da se strdi.