Kurent (tudi korant) je značilni pustni lik s Ptuja, Dravskega polja in okolice, ki v predpostnem času preganja zimo in prinaša veselje. Foto: BoBo
Kurent (tudi korant) je značilni pustni lik s Ptuja, Dravskega polja in okolice, ki v predpostnem času preganja zimo in prinaša veselje. Foto: BoBo
Krofi
Obiskovalci kurentovanja bodo po predvidevanjih organizatorjev pojedli pol milijona ptujskih krofov. Foto: BoBo

Župan Ptuja Miran Senčar je tako princu predal ključe najstarejšega slovenskega mesta, ob odhodu na "dopust", ki ga bo izkoristil za druženje s kurenti in drugimi pustnimi liki na številnih zabavah v mestu, pa je poudaril, da se je letos na predajo oblasti pripravil bolj kot lani.

Začasnemu varuhu in gospodarju mesta je tako predal še več fasciklov in in še daljši seznam najtežjih nalog. "Če jih bo poskušal vsaj nekaj uresničiti, potem časa za zabavo ne bo imel, se bom pa zato toliko bolj zabaval jaz," je dejal župan. Princ karnevala, ki ga letos prvič upodablja Aleš Goričan, pa mu je odvrnil, da je peti letni čas na Ptuju vendarle predvsem čas veselja, zato bo tudi njegovo vladanje potekalo v tem smislu.

10 dni, več kot 200 različnih dogodkov
Na festivalu, ki ga tokrat pripravljajo že 57. leto zapored in ki velja za največjo organizirano pustno karnevalsko prireditev v Sloveniji, pa tudi v osrednji Evropi, se bo zvrstilo več kot 200 različnih dogodkov.

Organizatorji napovedujejo, da se bo na treh osrednjih povorkah predstavilo 110 različnih skupin mask, od tega 22 iz tujine. Obiskovalci bodo lahko poleg najbolj znanih domačih pustnih likov občudovali izvirne maske iz Bolgarije, Hrvaške, Italije, Avstrije, Romunije, Nemčije, Makedonije, Belgije, Francije, Škotske, Srbije in letos prvič tudi Venezuele.

Že na današnji povorki si je bilko mogoče ogledati več kot 500 kurentov iz vseh koncev Podravja ter številne druge tradicionalne slovenske pustne like, kot so kopjaši, cigani, orači, ruse, piceki in medvedi.

Kurenti in druge šeme bodo po ulicah Ptuja rajali 10 dni
Avtohtoni pustni liki bodo ves teden rajali po ptujskih ulicah in se zvečer zabavali na različnih glasbenih dogodkih v tamkajšnji karnevalski dvorani. V petek zvečer pripravljajo še nočno povorko, v soboto pa mestni pustni korzo oziroma povorka našemljenih meščanov, ki ima svoje začetke že v letu 1873 in predstavlja živi dokaz, kako globoko je pustovanje zakoreninjeno v življenje mesta.

Največ ljudi v najstarejšem slovenskem mestu tudi letos pričakujejo prihodnjo nedeljo, ko bo potekala tradicionalna mednarodna povorka, ki si jo vselej ogleda več deset tisoč ljudi iz Slovenije in tujine. Po ponedeljkovem največjem karnevalskem srečanju vrtcev v tem delu Evrope, ki se ga vedno udeleži več kot tisoč malih šem iz vse Slovenije, bodo Kurentovanje na pustni torek sklenili s tradicionalnim pokopom Pusta.

Dobrodelna Obarjada za projekt Donirana hrana
Dopoldne je v okviru kurentovanja na dvorišču minoritskega samostana potekala tudi množična dobrodelna prireditev Obarjada, v okviru katere je dobrodelno obaro kuhalo 24 ekip. Razdelili 4000 brezplačnih obrokov in predstavili dobrodelnost na različne načine. Ves izkupiček bodo namenili vzpostavitvi projekta Donirana Hrana na Ptuju, in sicer za nakup opreme za razdelilnico hrane in avtomobila za razvoz hrane, ter šolanju nadarjenih otrok iz socialno šibkih družin.