Sveta Viktor in Korona (desno) v Danski nacionalni galeriji. Foto: Wikipedia
Sveta Viktor in Korona (desno) v Danski nacionalni galeriji. Foto: Wikipedia

Ali gre za naključje, se sprašujejo številni uporabniki svetovnega spleta ob informaciji, da je katoliška mučenka Korona (tudi Štefanija) zavetnica pred epidemijami oz. kužnimi boleznimi. Kot se to v dobi spleta rado dogaja, so številni (tudi slovenski) mediji Koroni pred dobrim tednom, ko je postalo jasno, da je izbruh novega koronavirusa prešel v pandemijo, pograbili informacijo, da je sveta Korona zavetnica pred kužnimi boleznimi.

Podatki glede tega so si precej nasprotujoči. Leksikon svetnikov Korono (njeno ime v latinščini pomeni krona, poznamo pa jo tudi pod imenom Štefanija – iz grške besede za krono, stephanos) opisuje kot tisto, ki se ji priporočajo lovci na zaklade, kockarji in drugi igralci iger na srečo. V Avstriji in na Bavarskem pa naj bi se ji nekoč priporočali tudi, ko so se želeli ubraniti pred kužnimi boleznimi. Od kod povezava, ni jasno.

Pater Metod Benedik je za TV Slovenija pred dnevi pojasnil, da se je češčenje svete Korone v evropskem prostoru razširilo predvsem "prek cesarja Otona III., ki je prenesel njeno češčenje na nemško področje, v novejšem času pa vemo, da je to predvsem na Bavarskem in v Avstriji".

Veliko nasprotujočih si informacij

Ker gre za razmeroma neznano mučenko, o kateri očitno obstaja veliko nasprotujočih si podatkov (že o tem, kdaj in kje je živela, je več različnih informacij), smo se za podrobnejše pojasnilo obrnili na Slovensko škofovsko konferenco.

Tudi tam so bili najprej v zagati, pozneje pa nam je tiskovni predstavnik David Kraner izbrskal nekaj zgodovinskih podatkov o Koroni: "Rimski martirologij (seznam svetnikov, ki se dopolnjuje in ureja od sv. Hieronima dalje, 347) ima v svoji zadnji izdaji iz leta 2001 pri 14. maju pod točko 4 omembo, da se v Siriji spominjajo sv. Viktorja in sv. Korone, mučencev, ki sta skupaj pretrpela mučeništvo. V imenskem kazalu je dodan še podatek, da naj bi bila iz 3. stoletja."

Kruta zgodba o Koronini smrti

Velika enciklopedija Acta Sanctorum pa omenja Viktorja in Korono, je izbrskal Kraner in razložil še: "Krajevno ju umesti v Lykos v egiptovski Tebaidi, časovno pa v leto 177. Po tej legendi naj bi šestnajstletna Korona, poročena leto in štiri mesece, na sodišču spodbujala vojaka Viktorja z vzporednicami iz Svetega pisma, naj vztraja v veri in ne klone. Ko jo vpričo njega hočejo prisiliti, da bi darovala bogovom, in jo obsodijo, ker tega noče storiti, ga prav njena mučeniška smrt opogumi, da ostane stanoviten v veri in po obsodbi tudi sam pretrpi smrt (resda v manj kruti obliki kot Korona)."

Sveto Korono zgodovinski viri navajajo skupaj s svetim Viktorjem, živela naj bi v poznem 2. stoletju (okoli leta 170) v zgodnji rimski provinci Siriji. Viktor je bil najverjetneje rimski vojak, ki je bil na skrivaj kristjan, a je njegova skrivnost prišla na dan in pripeljali so ga pred krutega rimskega sodnika Sebastijana. Ta je po legendi preziral vse, ki so se spreobrnili v krščanstvo, zato je Viktorju naložil kruto kazen: privezali so ga za steber, ga bičali, nato pa mu iztaknili oči. Vse to je videla mlada, 16-letna, Korona, sicer žena enega Viktorjevih sovojakov. Čeprav je tudi ona skrivala svojo vero, ga ni mogla pustiti trpeti, pravi legenda, zato je pokleknila k umirajočemu in z njim molila. Zaradi tega jo je doletela še hujša kazen kot Viktorja: privezali so jo na vrhova dveh upognjenih palm in ju nato spustili ...

"Ves čas pa se v besedilu pojavljajo besedne igre z njunima imenoma. Viktor je namreč po naše Zmago in zmaga v boju, Korona je Venčeslava, "ne pusti si vzeti venca" oz. Jezus ji bo dal nevenljivi venec (s katerim so bili sicer odlikovani zmagovalci v športu ali v bitkah; v krščanski ikonografiji pa je venec atribut mučencev)," razlaga Kraner.

Zavetnik proti epidemijam je sveti Rok

Sveta Korona in sveti Viktor godujeta 14. maja. Ob tem je poudaril, da patronat oz. zavetništvo sv. Korone ni določen. Katoliška cerkev, je še poudaril, ima dobro znanega zavetnika proti epidemijam, in to je sveti Rok, h kateremu so se pogosto zatekali tudi naši predniki. Ob tem pa je navedel še zanimivost: "Tudi v Šmarju pri Jelšah, kjer je zdaj zelo hudo zaradi covida-19, imajo cerkev, posvečeno sv. Roku."

Oton III. naj bi Koronine posmrtne ostanke prenesel v Aachen, kjer so, kot je pred kratkim poročal Reuters, sporočili, da jih bodo postavili na ogled takoj, ko pandemija koronavirusa mine. Morda pa se tu skriva razlog za nenavadno povezavo ...

Sveta Korona – zavetnica proti epidemijam?