Tasmanski vragi so vrečarji, ki živijo do pet let. Samica navadno mladiče skoti trikrat v življenju. Med sezono parjenja lahko ovulira kar trikrat, nasploh so tasmanski vragi precej plodni. Po treh tednih brejosti naravnost v vrečo skoti od 20 do 30 mladičkov, ki tehtajo do 0,2 grama. A ker ima le štiri seske, ki se jih izbrani štirje mladički oprimejo, preostali ne preživijo. Po približno stotih dneh samica mladiče izvrže. Foto: EPA
Tasmanski vragi so vrečarji, ki živijo do pet let. Samica navadno mladiče skoti trikrat v življenju. Med sezono parjenja lahko ovulira kar trikrat, nasploh so tasmanski vragi precej plodni. Po treh tednih brejosti naravnost v vrečo skoti od 20 do 30 mladičkov, ki tehtajo do 0,2 grama. A ker ima le štiri seske, ki se jih izbrani štirje mladički oprimejo, preostali ne preživijo. Po približno stotih dneh samica mladiče izvrže. Foto: EPA

26 malih nočnih sesalcev se je tako prvič po 3000 letih naselilo na avstralskih tleh – njihov življenjski prostor bo odslej približno 400 hektarjev veliko ograjeno zavetišče severno od Sydneyja. Okoljevarstveniki pod vodstvom organizacije Aussie Ark so se za ograjeno zavetišče odločili, ker predvidevajo, da je tasmanske vrage na avstralskih tleh pred tisočletji iztrebil dingo, z ogrado pa jim želijo izboljšati možnosti za preživetje.

Čeprav so tasmanski vragci v nadzorovanem okolju, pa jim vseeno ne bo enostavno – sami si bodo namreč morali priskrbeti hrano in bivališče. Prvih 15 živalic so sicer na avstralska tla premestili že marca, ko se je izkazalo, da je bil prvi poskus zelo uspešen, pa so v zavetišče pripeljali še 11 "močnih, zdravih posameznikov", ki se bodo, kot upajo okoljevarstveniki, do februarja, ko se začne paritvena sezona, na novo življenjsko okolje dobro privadili. V naslednjih dveh letih naj bi na isto območje namestili še okoli 40 primerkov vrste, ob tem še poroča BBC.

V zadnjih letih je populacija upadla za 80 odstotkov. Foto: EPA
V zadnjih letih je populacija upadla za 80 odstotkov. Foto: EPA

Tasmanski vragi so svoje ime dobili po vražjem kriku, ki ga spustijo, kadar se spustijo bodisi v boj za hrano ali pa v boj s sovražnikom. Prvič so jih tako poimenovali leta 1803, ko so mornarji na neki ladji slišali "nadzemeljske krike". So mesojedi, pri čemer se prehranjujejo pretežno z mrhovino. Slovijo po izjemno močnem ugrizu – čeprav tehtajo le okoli 10 kilogramov (samice 8, samci do 12) in zrastejo do višine manjšega psa, z zobmi brez težav zdrobijo relativno debele kosti.

Nalezljivi obrazni rak zdesetkal populacijo

Mali vrečarji so že sicer zelo redke živali, a njihovo število je začelo drastično upadati v zadnjih dveh desetletjih – medtem ko jih je bilo v začetku 90. let še okoli 150.000, jih zdaj na Tasmaniji živi le še okoli 25.000. Razlog je skrivnostni nalezljivi obrazni rak, ki se začne v obliki izrastkov na obrazu sesalca. Sčasoma se tumorji tako razrastejo, da si žival ne more priskrbeti hrane, ali (na koncu) jesti. Običajno poginejo v od treh do petih mesecih po pojavu prvih izrastkov.

Pristojni so že pred časom vse zdrave tasmanske vrage preselili na dve odročni tasmanski lokaciji, da bi se tako izognili prenosu bolezni in da bi se populacija okrepila.

Ker gre za ogroženo žival, je dolgo ni bilo mogoče videti v živalskih vrtovih zunaj Avstralije, a zadnja leta jih zaradi številnih reprodukcijskih programov pošiljajo tudi na Novo Zelandijo in v ZDA. Foto: EPA
Ker gre za ogroženo žival, je dolgo ni bilo mogoče videti v živalskih vrtovih zunaj Avstralije, a zadnja leta jih zaradi številnih reprodukcijskih programov pošiljajo tudi na Novo Zelandijo in v ZDA. Foto: EPA