Manca in Franc Karun iz Milj pri Šenčurju, Janez Markun s Srednje Bele, Jakob Pašič iz Semiča in Janko Vovk z Jesenic so imena znanih slovenskih potnikov, ki so se pred stotimi leti z ladjo podali na pot iz britanskega pristanišča Southampton v New York. Veličastna ladja - 269 metrov dolga, 28 metrov široka in 53 metrov visoka - je po trku v ledeno goro izgubila boj z ledeno mrzlo vodo.
Pod morskimi valovi Atlantika je umrlo 1.514 ljudi (se pa podatki o tem še danes razlikujejo), izmed najmanj petih Slovencev, ki so bili na krovu, naj bi preživela le dva: Franc Karun in njegova takrat petletna hčerka Manca, ki sta potovala v Galesburg v Illinois. Novinar Tomaž Terček je bil eden prvih, ki je pred več kot 40 leti izbrskal zgodbo preživele slovenske potnice Titanika. Danes že pokojno Manco Juvan (dekliško Karun) je našel na tržnici v Jesenicah, Slovenka se same nesreče ni dobro spominjala, reševanja samega pa. Na Terčkovo vprašanje, kam so jih po nesreči odpeljali, je Manca odgovorila: "Naprej, naprej v Ameriko, potem smo pa prišli v New York, tam se pa spominjam dobro, da so mi dali obleko, ker sem bila brez, ko so me zvlekli iz postelje. Pa še tega se dobro spomnim, da so prinesli mleko, da sem ga jedla, tega se pa tako spomnim, da nobene reči tako."
Zgodba, ki je zaznamovala družino Karun
Zgodba Titanika je močno zaznamovala tudi vnuke Mance in pravnuke Franca Karuna, ki danes pripovedujejo zgodbo svojih prednikov. Ana Juvan, Mančina snaha, pove, da sta Franc in Manca potovala v tretjem razredu, da se je zgodila nesreča, pa se najprej sploh niso zavedali. Medtem ko je bila Manca že na varnem, je Franc s potapljajočega se Titanika skočil v ledeno mrzlo morje in začel plavati proti rešilnim čolnom, na njegovo srečo pa je naletel prav na čoln z mornarjem, s katerim sta se med potovanjem spoprijateljila. Celotni zgodbi potomcev preživelih potnikov s Titanika lahko prisluhnete v prispevku Slovenka na Titaniku novinarja Jana Novaka.
Ob stoti obletnici nesreče je Titanik znova v središču pozornosti. Zasluga gre knjigam, glasbi in navsezadnje filmski uspešnici režiserja Jamesa Camerona, ki je v teh dneh prišla na velika platna še v 3D-tehniki. V Belfastu na Severnem Irskem, kjer je nesreča Titanika še vedno občutljiva tema, saj so ga gradili v tamkajšnji ladjedelnici, pa so po stoletju le odprli spominsko-izobraževalni center. Za med gredo tudi različni dokumenti z nesrečne ladje, vključno z zadnjim jedilnim listom, za katerega je neznani moški odštel skoraj 100.000 evrov. Na dražbi v New Yorku bo na prodaj 5.500 v globinah najdenih predmetov z ladje, prodali jih bodo kot enotno zbirko, po prvih ocenah vredno več kot 150 milijonov evrov.
Na tisoče zgodb je že bilo povedanih o noči s 14. na 15. april 1912, ko je takrat najdaljša ladja na svetu Titanik na poti iz Velike Britanije v New York zadela v ledeno goro in v manj kot treh urah potonila na dno Atlantskega oceana. Po svetu se ob obletnici tako vrstijo različni dogodki.
Po isti poti kot Titanik je tako pred dnevi iz Southamptona zaplula ladja Balmoral (okoli 1.300 ljudi se je podalo z ladjo po Titanikovi poti), ki naj bi se v noči na nedeljo - čeprav je njeno pot za nekaj časa preusmerila bolezen enega izmed potnikov - ustavila na mestu, kjer je nesrečni parnik pred sto leti končal svojo pot. Pridružila se ji bo ladja Journey, ki je proti kraju nesreče izplula iz New Yorka. V nedeljo ob 2.20 je na prizorišču predvidena spominska slovesnost.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje