Foto: Reuters
Foto: Reuters

No, kot kaže, te kitajske odprte tržnice še naprej delujejo, kot da nikdar ne bi izsledili izbruha pandemije prav na eni izmed njih.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Decembrsko jutro na eni izmed takih tržnic v Vuhanu. Vrvež nepopisen. Na stotine ljudi se gnete med stojnicami, brez medsebojnih razdalj, pogosto brez mask, klepetajo, kričijo drug čez drugega, barantajo za zelenjavo, ribe, žive želve in žabe.

Slabo leto dni po tem, ko so iz Vuhana poročali o prvih primerih covida-19, v času, ko so Evropa in ZDA v primežu drugega vala, se je življenje v tem kitajskem velemestu vrnilo, bolj ali manj, v normalo.

Kaj so mokre tržnice?

Kitajska ima kar nekaj odprtih tržnic, na katerih prodajajo že zaklane živali in pridelke, nekatere med njimi pa prodajajo tudi za nas bolj eksotične živali, kot so kače in netopirji. Vse tovrstne tržnice označujejo z enakim imenom: mokre tržnice. Tiste, kjer prodajajo divje živali, so precej nevarnejše za izbruh bolezni, saj ljudem še ni uspelo razviti odpornosti proti njihovim patogenom. Mokrih tržnic sicer ne najdemo le na Kitajskem, ampak so pogoste tudi v drugih azijskih in afriških državah ter ponekod v Latinski Ameriki.

Po izbruhu covida-19 je Kitajska mokre tržnice začasno zaprla, februarja pa prepovedala prodajo divjih živali za uživanje. A aprila, ko se je stanje na Kitajskem precej umirilo, so mokre tržnice znova odprli, čeprav je kar nekaj strokovnjakov menilo, da bi bilo treba take tržnice dosledno prepovedati. Med njimi tudi Anthony Fauci, direktor ameriškega nacionalnega inštituta za zdravje, ki meni, da so tovrstne tržnice tempirane bombe.

"Ni me strah, česa le?" skomigne Nie Guangdžen, prodajalec rib in zelenjave. Nie in drugi lastniki stojnic vzdolž ozke ulice v sklopu mokre tržnice hitijo čistit ribe, medtem ko uslužbenci mestne komunale provizorično čistijo tla s curki vode.

Karantena trajala 76 dni

Težko je zaznati, da so prav Vuhan in njegove mokre tržnice odigrali največjo vlogo v pandemiji covida-19, s katerim se je v tem letu dni okužilo več kot 67 milijonov ljudi po vsem svetu, 1,5 milijona jih je s covidom-19 umrlo. Kitajska je Svetovno zdravstveno organizacijo (WHO) obvestila o 27 primerih "sumljive pljučnice" v Vuhanu 31. decembra.

Oblasti so že naslednji dan zaprle eno od mokrih tržnic v mestu, potem ko so odkrile, da so bili nekateri od bolnikov tamkajšnji prodajalci. S tem se je začelo temno obdobje za mesto z 11 milijoni prebivalcev v osrednji Kitajski.

Okužbe so naglo poskočile na 50.000 primerov, umrlo je skoraj 4.000 ljudi. Oblasti so se odzvale z uvedbo izjemno stroge 76-dnevne karantene, ki je Vuhan de facto spremenila v mesto duhov.

Drastični ukrepi so se, kot kaže, obnesli. Iz Vuhana že nekaj mesecev ne poročajo o novih lokalno prenesenih primerih, življenje pa se je tako rekoč povsem vrnilo v utečene predpandemične tirnice – nakupovalne ulice so polne, na cestah so prometni zamaški, restavracije so natrpane. “Res sem pogrešal te zabavnejše in vznemirljivše čase, nakupovanje, večerje s prijatelji ...." pravi 27-letni Hu Hang.

V Evropi in ZDA diametralno nasprotna slika

Na natrpani ulici prodajalci ponujajo cvetje in balone, poulični umetniki, plesalci in klovni zabavajo mimoidoče ob glasni glasbi, ki odmeva iz trgovin. Razcvet Vuhana v tem prazničnem času je v ostrem nasprotju z drugimi večjimi gospodarstvi sveta.

Foto: Reuters
Foto: Reuters

V ZDA je zdravstveni sistem pod ogromnim pritiskom, oblasti pa svarijo, da najhuje šele prihaja.

Sorodna novica “Čudežno” obvladanje pandemije na račun popolne zaprtosti

V zadnjem tednu so zaznali 15.000 smrti, kar je največ od začetka pandemije. V Evropi je vrsta držav pred božičem uvedla strožje ukrepe in omejitve zbiranja, saj se bojijo, da bodo zaradi prazničnih slavij okužbe samo še poskočile.

Človeška življenja na prvem mestu?

Uspeh Kitajske pri obvladovanju virusa je ena od glavnih tem v kitajskih državnih medijih.

"Nisem bil v tujini, zato ne razumem dobro, ampak ko gledam televizijo, se mi zdi, kot da tuje države ne bi postavljale človeških življenj na prvo mesto," pravi Li, 54-letni poulični prodajalec iz Vuhana, ki je svojo stojnico znova odprl junija. "Ideologija tujih držav ni tako dobra kot na Kitajskem."

Foto: Reuters
Foto: Reuters

Kitajska naj bi virus imela pod nadzorom in se ognila drugemu valu s pomočjo množičnih testiranj, tudi ob najmanjših izbruhih. Ob vhodih v stanovanjske komplekse osebje preverja zdravstvene kode prebivalcev. V javnih parkih rdeči plakati pozivajo ljudi, naj ostanejo previdni. Nošnja mask ni obvezna, jih pa večina vseeno nosi.

Posel teče, a prodajalci pravijo, da vseeno ni povsem na zeleni veji. "Celotna situacija ni rožnata, še vedno je precej slabše v primerjavi z zadnjimi leti," pravi Li, ki ima pri tem v mislih upad prodaje zlasti v času po koncu karantene, ko je bilo ljudi še vedno preveč strah, da bi drli na ulice. A za številne prebivalce Vuhana so časi karantene zgolj samo še spomin.