Sporazum med sprtima stranema je bil sprejet pod pokroviteljstvom predsednikov Francije, Rusije in Združenih držav Amerike. Francoski predsednik Emmanuel Macron je že sporočil svoje zadovoljstvo in dodal, da mora biti premirje obojestransko, brezpogojno in nadzorovano.

Državi sta pred dobrim tednom dni sprejeli prvi dogovor o premirju, vendar so se spopadi nadaljevali.

Tudi tokrat je tik pred sporočilom o premirju Turčija, ki je zaveznica Azerbajdžana, ostro obsodila nočni raketni napad armenskih sil na azerbajdžansko mesto Gandža.

Uničena soseska v Gandži po nočnem napadu. Foto: Reuters
Uničena soseska v Gandži po nočnem napadu. Foto: Reuters

Azerbajdžanski predsednik po napadu na Gandžo in 13 žrtvah obljublja maščevanje

V armenskem napadu na Gandžo je bilo ubitih 13 civilistov, več kot 50 je ranjenih. Šlo naj bi za povračilni napad Armenije po obstreljevanju Stepanakerta in Šušija v Gorskem Karabahu, vendar zaradi civilnih žrtev predstavlja resno zaostritev konflikta. Azerbajdžanski predsednik Ilham Alijev je po napadu na Gandžo v televizijskem nagovoru obljubil "maščevanje na bojišču".

Azerbajdžanska vojska bo po njegovih navedbah zavzela Gorski Karabah in armenske sile od tam pregnala "kot pse", poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Alijev je dejal, da je Azerbajdžan "osvobodil" strateško mesto Fizuli in več drugih vasi. Fizuli je ena izmed sedmih pokrajin s pretežno azerbajdžansko populacijo, ki so jih armenske sile osvojile med vojno v 90. letih in jih priključile Gorskemu Karabahu.

Azerbajdžanska zaveznica Turčija je ob tem napad na Gandžo označila za vojni zločin. "Ostati tiho zaradi te okrutnosti pomeni biti sokriv v teh zločinih," je na Twitterju zapisal turški zunanji minister Mevlut Cavusoglu.

Armensko obrambno ministrstvo je v odzivu zanikalo odgovornost za napad na cilje v Azerbajdžanu in obtožilo Azerbajdžan obstreljevanja naseljenih krajev znotraj Gorskega Karabaha.

Najmanj tri rakete padle na azerbajdžanska mesta

Prva raketa, ki je popolnoma uničila vrsto hiš v Gandži, je padla okoli polnoči. Ker so številni stanovalci ponoči spali, je bilo več ubitih in tudi ranjenih. Reševalne akcije še potekajo, še zmeraj iščejo truplo otroka, navaja Al Džazira.

Nato sta sledila še dva raketna napada, pri čemer je prvi zadel industrijski del mesta Gandža, drugi pa bližnje strateško pomembno mesto Mingečevir, kjer sta pomemben jez in elektrarna.

Poleg smrtnih žrtev in ranjenih so rakete povzročile veliko gmotno škodo na civilni infrastrukturi in v prometu, so sporočile oblasti v Bakuju.

Drugi napad na civiliste v Gandži

Kot poroča francoska tiskovna agencija AFP, je zadnji napad sledil le nekaj ur po tem, ko so azerbajdžanske sile okrepile obstreljevanje prestolnice Gorskega Karabaha Stepanakert in bližnjega mesta Šuši, kjer živijo pretežno etnični Armenci.

Očitno je šlo za povračilni napad, piše AFP, ki pa zaradi civilnih žrtev predstavlja resno zaostritev spopadov in spodkopava prizadevanja mednarodne skupnosti, da bi pomirile razmere, še preden se v žarišče dejavneje vpleteta Rusija in Turčija.

Tokratni napad je namreč že drugi na mesto z več kot 300.000 prebivalci. Pred šestimi dnevi je tja prav tako padla raketa, ki je ubila deset civilistov in jih več ranila.

Raketni napadi so se zgodili ponoči. Morebitne preživele so vso noč iskali pod ruševinami stanovanjskih zgradb. Foto: Reuters
Raketni napadi so se zgodili ponoči. Morebitne preživele so vso noč iskali pod ruševinami stanovanjskih zgradb. Foto: Reuters

V treh tednih ubitih najmanj 700 ljudi

Spor med državama zaradi gorate, odročne pokrajine, ki je mednarodnopravno del Azerbajdžana, a v njej živijo pretežno Armenci, je star desetletja. Potem ko je v krvavi vojni umrlo najmanj 30.000 ljudi, sta državi leta 1994 dosegli ustavitev ognja. Do zdaj je bilo po poročanju AFP-ja ubitih že več kot 700 ljudi, med njimi okoli 80 civilistov.

V tem času je uspelo azerbajdžanskim silam po več letih ali celo desetletjih znova prevzeti nadzor nad številnimi območji vzdolž bojne črte, kar je priznala tudi armenska stran.