V Milanu so ljudje zaradi vladnih potez večkrat odšli na ulice. Foto: Reuters
V Milanu so ljudje zaradi vladnih potez večkrat odšli na ulice. Foto: Reuters

Tega dne bo odpravila tudi obvezno 14-dnevno karanteno za prihode iz schengenskih držav, ki je – z redkimi izjemami – doslej veljala za vse prihode iz tujine.

Število bolnikov, okuženih z novim koronavirusom, se pospešeno zmanjšuje, takih je zdaj dobrih 46.000. V Italiji je doslej umrlo 33.229 ljudi. Najslabše razmere so še vedno v Lombardiji: skoraj 70 odstotkov od včerajšnjih 516 novih okužb so odkrili v tej deželi. Nekateri raziskovalci domnevajo, da so rezultati v resnici še slabši. Kaj vse je šlo v zadnjih mesecih narobe v največji italijanski deželi, pa vse bolj postaja zgodba s sodišča.

Je res, da industrijski lobi ni dovolil zaprtja tovarn v dolini Valseriana nad Bergamom kljub izbruhu epidemije že februarja? Lombardski deželni predsednik industrialcev Bonometti se vprašanju še izmika. Toda preiskovalni sodniki iz Bergama imajo še več vprašanj: zakaj so bolnišnico v Alzanu po prvih odkritjih zaprli, po nekaj urah pa spet odprli? Zakaj toliko mrtvih v domovih za ostarele? Zakaj so osebni zdravniki tedne ostali brez navodil in ustrezne zaščite?

"Čakali smo vlado v Rimu"

Že v četrtek so na sodišču v Bergamu, ki vodi vrsto preiskovalnih postopkov glede odgovornosti za razmah epidemije v Lombardiji, zaslišali lombardskega deželnega odbornika za zdravstvo Giulia Gallero. Na vprašanje, zakaj dežela ni izolirala tamkajšnjega žarišča in uvedla izrednih ukrepov, je Gallera odgovoril, da so čakali na vlado v Rimu, saj so šele pozneje dojeli, da bi lahko ukrepali tudi sami. Priznal je, da je bilo stanje v dolini nad Bergamom skrb vzbujajoče že 23. februarja.

Gallera se je po odhodu s sodišča novinarjem izmaknil, kar je po svojih treh urah na sodišču včeraj storil tudi predsednik Lombardije Attilio Fontana. Ob prihodu so ga pričakali protestniki. Po poročanju časopisa Eco di Bergamo naj bi se tudi Fontana izgovoril na vlado v Rimu, hkrati pa naj bi zanikal pritiske združenja industrialcev.

Zato pa je njegova deželna oblast že napovedala tožbo proti zdravstveno-raziskovalni fundaciji Gimbe. Njen predsednik Nino Cartabellotta je v četrtek obtožil lombardske oblastnike, da je število novih okužb v deželi podcenjeno zaradi preskopega testiranja, da je nadzor epidemije neustrezen ter da je število ozdravljenih pretirano, saj da k njim prištevajo tudi odpuščene iz bolnišnic z nejasno zdravstveno sliko.

Sprostitev gibanja v vseh deželah

V preteklih dneh so se po Italiji širili dvomi, ali bo vlada 3. junija sprostila gibanje prebivalstva tudi v deželah, kjer trenutno zaznavajo največ novih okužb v državi. Gre za Lombardijo, Piemont in Ligurijo. Po petkovih priporočilih Vrhovnega nacionalnega sveta za zdravstvo je vlada sklenila, da vse dežele obravnava enotno, četudi v nekaterih manj prizadetih deželah, kot je Sardinija, zahtevajo preventivne serološke teste za prihode iz Lombardije. Vlada in stroka menita, da je to nesprejemljivo, saj "spričevala o nekužnosti" ne obstajajo.

Italija bo odpravila tudi obvezno 14-dnevno karanteno, ki je doslej – z redkimi izjemami - veljala za vse prihode iz tujine. Na rimskem Ministrstvu za zdravje so nam potrdili, da jo bodo 3. junija odpravili za državljane držav schengenskega območja in Združenega kraljestva, 15. junija pa še za državljane drugih članic Evropske unije.