Protesti so večinoma minili mirno, a v zadnjem času se pojavljajo tudi nemiri in fizični spopadi. Foto: Reuters
Protesti so večinoma minili mirno, a v zadnjem času se pojavljajo tudi nemiri in fizični spopadi. Foto: Reuters

Približno polovica od 1,4 milijarde ljudi, ki živijo v Indiji, se ukvarja s kmetijstvom, zato "protikmetijska" zakonodaja – kot jo imenujejo združenja pridelovalcev – v državi dviga prah.

Povzročila je nestabilne cene pšenice, riža in drugih živil, ki jih pridelajo indijski kmetovalci. Tri sporne zakone, ki spreminjajo razmere na področju pridelovanja hrane, je indijski parlament sprejel septembra lani. Različna kmečka združenja zahtevajo, da oblasti zakone umaknejo in po osmih krogih pogajanj ne popustijo. Medtem na stotisoče kmetov v glavnem mestu kljub mrazu in dežju že mesece protestira v predmestju New Delhija in prenočuje na prostem.

V 60. letih preteklega stoletja, ko se je Indija osamosvojila, je imela težave s pridelavo hrane, ki so jih med drugim reševali z zakonodajo, ki je kmetom zagotavljala določeno višino odkupnih cen pridelka. Foto: Reuters
V 60. letih preteklega stoletja, ko se je Indija osamosvojila, je imela težave s pridelavo hrane, ki so jih med drugim reševali z zakonodajo, ki je kmetom zagotavljala določeno višino odkupnih cen pridelka. Foto: Reuters

Česa se bojijo pridelovalci?

"Kmetovanje je za nas zelo pomembno, to je v naši krvi, to so več generacij delali naši predniki. Kmetovanje je za nas kot mati – tega ne moremo zapustiti," je za Deutche Welle povedal eden od protestnikov.

Če je država pred novo zakonodajo zagotavljala določeno višino cen pridelkov, pa so te po novem odvisne od večjih kupcev. Nova zakonodaja kmetom omogoča, da svoje pridelke prodajajo neposredno zasebnim podjetjem, vendar pridelovalci menijo, da jih bo svetovni trg prisilil, da cene še znižajo. Prepričani so, da nova zakonodaja velikim svetovnim korporacijam, ki so po njihovem mnenju blizu trenutni vladi, odpira vrata za izkoriščanje.

Sredi decembra lani je vrhovno sodišče vlado pozvalo, naj sporno zakonodajo ustavi, kar pa je vlada zavrnila, protesti pa so se nadaljevali. Foto: Reuters
Sredi decembra lani je vrhovno sodišče vlado pozvalo, naj sporno zakonodajo ustavi, kar pa je vlada zavrnila, protesti pa so se nadaljevali. Foto: Reuters

Jabolko spora: trije zakoni

Kmetje, ki nasprotujejo odločitvam premierja Modija, so prepričani, da dajejo trije zakoni prednost večjim podjetjem, korporacijam pa omogočajo, da prevzamejo kmetijski sektor v državi.

Kmetje ocenjujejo, da bi z novimi zakoni trg postal nepredvidljiv in da bi v novih razmerah preživeli le največji pridelovalci. Foto: Reuters
Kmetje ocenjujejo, da bi z novimi zakoni trg postal nepredvidljiv in da bi v novih razmerah preživeli le največji pridelovalci. Foto: Reuters

Skrbi jih, da se bodo z novimi pravili njihovi že tako nizki prihodki še zmanjšali. Kmetje zagotavljajo, da bodo proteste nadaljevali, dokler zakoni ne bodo umaknjeni. Čeprav trgovanje že zdaj poteka tudi zunaj tega sistema, pa ostajajo cene prav zaradi njega stabilne in predvidljive.

Prvi zakon omogoča, da se zunaj državno reguliranega trga ustvari prost in nereguliran trg, s čimer vnaprej znane cene pridelkov za velike korporacije ne bi več veljale.

Drugi zakon ureja pogodbe med kmeti in podjetji, ki odkupujejo njihove pridelke in ki po novem niso več regulirane. Mali kmetje se bojijo, da bi se s tem težko upirali pogojem velikih korporacij, nekateri izmed njih pa z večjimi pridelovalci ne bi mogli več tekmovati.

Tretji zakon odpravlja pravila o kopičenju živil, kar podjetju, ki ima dovolj sredstev, omogoča, da jih kopiči brez omejitev, s čimer lahko vpliva na cene. Kmetje ocenjujejo, da bi s temi zakoni trg postal nepredvidljiv in da bi v novih razmerah preživeli le največji pridelovalci. Že po nekaj mesecih veljave teh zakonov se poznajo posledice, saj so na trg vstopili novi igralci, cene pridelkov pa so že padle.

Trenutna ureditev predvideva, da je med pridelovalcem in kupci vmesni člen, ki zagotavlja višino cene in ga določa izjemno zapleten sistem pravil, poroča britanski BBC. Težava je v tem, da kmetje niso prepričani, kako naj bi novi način dejansko deloval in kakšen vpliv naj bi imel na njihovo delo, navaja omenjeni medij.

"Prepuščanje kmetov tiraniji trga bi bilo podobno, kot da bi ovce postavili pred volka," za BBC ocenjuje strokovnjakinja za kmetijsko politiko Devendra Sharma. Ob tem pa dodaja: "Tudi trenutni sistem ni brez težav in treba ga je izboljšati, vendar zamenjava enega neuspešnega modela z drugim ni rešitev."

Vlada trdi, da bo nova zakonodaja kmetom olajšala neposredno prodajo pridelkov velikim podjetjem in spodbudila zasebne investitorje, da vlagajo v indijsko kmetijstvo. Foto: Reuters
Vlada trdi, da bo nova zakonodaja kmetom olajšala neposredno prodajo pridelkov velikim podjetjem in spodbudila zasebne investitorje, da vlagajo v indijsko kmetijstvo. Foto: Reuters

Vpitje poslancev v indijskem parlamentu

Tudi opozicija v indijskem parlamentu novi zakonodaji nasprotuje. "To je tako, kot bi vzel nož in zabodel parlamentarno demokracijo, jo ubil," sprejemanje zakonov v posnetku, ki ga je objavil na Twitterju, opiše opozicijski poslanec Derek O'Brien.

Zakone je parlament septembra med epidemično krizo, ko je bila država zaprta, sprejel po hitrem postopku. Glasovanje je spremljalo glasno vpitje poslancev, ki se s postopkom niso strinjali, in metanje predmetov. Po pravilih takih postopkov sprejemanja zakonov indijski parlament ne sme uporabljati, če se jim opozicija upre. V tem primeru bi morali sklicati dodatne sestanke o spremembah, česar pa niso storili, poroča BBC.

Zakonodajo so sprejeli v času zaprtja države zaradi epidemije covida-19. Foto: Reuters
Zakonodajo so sprejeli v času zaprtja države zaradi epidemije covida-19. Foto: Reuters

Sredi decembra lani je vrhovno sodišče vlado pozvalo, naj sporno zakonodajo ustavi, kar pa je vlada zavrnila, protesti pa so se nadaljevali.

Vlada trdi, da bo nova zakonodaja kmetom olajšala neposredno prodajo pridelkov velikim podjetjem in spodbudila zasebne investitorje, da vlagajo v indijsko kmetijstvo, hkrati pa navaja, da kmetje protestirajo, ker z zakonodajo niso dobro seznanjeni in se med njimi širijo neresnična dejstva. Spremembe naj bi kmetom prinesle več svobode in več možnosti za prodajo njihovih izdelkov.

Protest v New Yorku v podporo indijskim kmetovalcem. Brez kmeta ni hrane, piše na transparentu. Foto: Reuters
Protest v New Yorku v podporo indijskim kmetovalcem. Brez kmeta ni hrane, piše na transparentu. Foto: Reuters
Stiske pridelovalcev

Indijski kmetje že zdaj delajo v zaostrenih gospodarskih razmerah, na kar s protesti opozarjajo že leta. Po podatkih mednarodne ustanove Svetovna banka je kmetijstvo v 60. letih preteklega stoletja Indiji prineslo okrog 50 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP), leta 2019 pa le še 15 odstotkov. Po podatkih indijskega ministrstva za statistiko je 52 odstotkov tamkajšnjih kmetov zadolženih, med njimi pa je tudi več samomorov.

Poleg tega pridelek kmetovalcev v zadnjih letih zmanjšujejo vplivi podnebnih sprememb, tj. poplave, suše in hujši nalivi.

Zapora avtoceste za več mesecev

Kmalu po sprejetju zakonov so začeli kmetje v severnih zveznih državah Pandžab in Harjana pripravljati protestne shode, ki so se povezali v pobudo z imenom Gremo v New Delhi. Konec novembra se je v Delhi odpravilo med 200.000 in 300.000 indijskih kmetov, protesti v glavnem mestu pa vztrajajo že mesece.

Ob njihovem prihodu so jih z uporabo vodnih topov, solzivca in drugih sredstev skušali ustaviti policisti, ki jih niso spustili v mesto ter okrog njega postavili barikade. Tako na tisoče kmetov pred Delhijem čaka že več mesecev.

"Tu protestiram zadnjih 70 dni, veliko ljudi je že umrlo in ne dovolijo nam, da bi vstopili v Delhi," je za Reuters povedal Radhe Singh. Na tisoče protestnikov je zaprlo enega največjih avtocestnih odsekov, ki vodi v prestolnico, zasedli pa so še štiri druge večje odseke avtoceste v predmestju. Kljub odporu policije je kmetom ponekod v New Delhi uspelo vstopiti.

Poleg protestov se je 26. novembra lani v Indiji začela vsedržavna stavka kmetov in njihovih podpornikov, v kateri je sodelovalo približno 250 milijonov ljudi. Med drugim je kmete podprlo tudi združenje 14 milijonov voznikov tovornjakov, ki so državi zagrozili, da bodo prekinili prevozne poti na določena območja.

Kmetje v severnih pokrajinah Indije Pandžab in Harjana imajo najvišje prihodke med pridelovalci v Indiji. Najnižje prihodke imajo kmetje iz zvezne države Bihar, kjer so leta 2006 ukinili državno regulirane najnižje cene za odkup pridelkov. Foto: Reuters
Kmetje v severnih pokrajinah Indije Pandžab in Harjana imajo najvišje prihodke med pridelovalci v Indiji. Najnižje prihodke imajo kmetje iz zvezne države Bihar, kjer so leta 2006 ukinili državno regulirane najnižje cene za odkup pridelkov. Foto: Reuters

Spanje pod traktorji in veliki kotli hrane

Mnogi kmetje so se v zadnjih mesecih v New Delhi pripeljali s traktorji in pri tem oblikovali dolge konvoje vozil. Ko jih ni doma, za njihove posesti skrbijo drugi družinski člani. Pot od severa države do prestolnice je dolga na stotine kilometrov in lahko traja tudi več dni.

Na potovanju jih kmetje, ki se protestov ne morejo udeležiti, podpirajo s toplimi obroki, pa tudi z brezplačnim gorivom, ki ga pripravijo zanje, naporno pot pa si skušajo lajšati z glasbo in petjem.

Protestniki so organizirali verigo priprave in razdeljevanja hrane. Foto: Reuters
Protestniki so organizirali verigo priprave in razdeljevanja hrane. Foto: Reuters

Smrti zaradi podhladitve

Tisti, ki so prispeli v prestolnico, so prikolice pred dežjem zaščitili s ponjavami, saj v njih prenočujejo, spet drugi pa spijo pod svojimi vozili, kar je v eni najhladnejših zim zadnjih let velik izziv.

Na tisoče traktorjev na poti do New Delhija. Foto: Reuters
Na tisoče traktorjev na poti do New Delhija. Foto: Reuters

Za telesno higieno skrbijo z vodo iz sodov, kuhajo ogromne količine hrane, ki jo delijo med ljudmi.

"Brez kmetov ni hrane," pravi eden od transparentov, ki ga v rokah držijo mnogi protestniki. Hrane jim dejansko ne manjka – postavili so kuhinje na prostem, s seboj pa prinesli velike količine živil.

Kljub vsemu so pridelovalci po več mesecih protestov frustrirani in jezni, v taborih, kjer živijo, se dogajajo tudi samomori, nekaj kmetov pa je ob prenočevanju na prostem umrlo zaradi podhladitve. A v izjavah za medije udeleženci pogosto povedo isto: da ne bodo odšli, dokler zakonov ne bodo razveljavili.

Po več mesecih protestov in pogovorov z oblastjo, ki niso privedli do dogovora, so kmetje obupani. Foto: Reuters
Po več mesecih protestov in pogovorov z oblastjo, ki niso privedli do dogovora, so kmetje obupani. Foto: Reuters

Na pohodu tudi novi koronavirus

V mesecih protestov za polja skrbijo družinski člani, ki so ostali doma. Foto: Reuters
V mesecih protestov za polja skrbijo družinski člani, ki so ostali doma. Foto: Reuters

Kot je razvidno s fotografij, večina protestnikov ne upošteva medosebne razdalje in ne nosi obraznih mask za zaščito pred širjenjem novega koronavirusa v državi, kjer so imeli po podatkih spletne strani Worldometer skupno 10.690.279 primerov okužbe, umrlo pa je 153.751 ljudi s covidom-19.

V posebnih šotorih prostovoljci z zdravstveno izobrazbo zagotavljajo pomoč obolelim in poškodovanim protestnikom.

Teroristi?

Na transparentih indijskih kmetov v Delhiju je pogosto zapis "Smo kmetje, ne teroristi", s čimer skušajo opozoriti na lažne novice. Da to niso indijski kmetje, ampak teroristi, je lažna informacija, ki jo širijo nekateri indijski politiki in mediji, ki skušajo v javnosti diskreditirati proteste.

Protesti kmetov so bili v zadnjih mesecih večinoma mirni, 26. januarja pa so se sprevrgli v nasilje. Foto: Reuters
Protesti kmetov so bili v zadnjih mesecih večinoma mirni, 26. januarja pa so se sprevrgli v nasilje. Foto: Reuters

Izbruh nasilja

Ob dnevu republike (26. januarja) so v Indiji potekali množični protesti, ki so jih zaznamovale dolge kolone traktorjev, ki so zasedle prometnice proti New Delhiju. Po nekaterih ocenah je mesto napolnilo 200.000 delovnih vozil. Čeprav so shodi traktorjev minili mirno, pa so na protestih izbruhnili tudi hujši nemiri. Posnetki z dogodka kažejo, da so se shodi sprevrgli v nasilje nekaterih protestnikov nad policijo, kmetje so zažigali predmete, ovirali promet, razbijali avtomobile in se po ulicah med ljudmi vozili z veliko hitrostjo.

Skupina kmetov je prečkala barikade, ki so jih postavili policisti z nizom avtobusov, ki so bili parkirani sredi ceste, da so jo zaprli. Sprožilo se je več pretepov s palicami, v nasilju je umrl najmanj en človek, več ljudi pa je bilo poškodovanih. Krajevni mediji poročajo, da je v nemirih poškodbe utrpelo več kot 80 policistov.

Nekateri protestniki so vdrli v središče indijske prestolnice, medtem ko je v drugem delu mesta ob državnem prazniku potekala slovesna vojaška parada. Prišli so do rdeče trdnjave, ikoničnega spomenika v New Delhiju, in zasedli njeno okolico.

Skupine protestnikov je s solzivcem in palicami iz središča prestolnice odgnala policija, oblasti so zaradi nemirov za 24 ur onemogočile uporabo brezžičnih spletnih storitev, nekatere postaje metroja v New Delhiju so zaprli. Predstavniki kmečkih organizacij protestnike opozarjajo, naj se shodi nadaljujejo mirno, nekatere organizacije pa so se po nemirih odločile, da v shodih ne bodo več sodelovale. K umiritvi razmer je pozval tudi generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres.

Policisti so proti protestnikom večkrat uporabili solzivec. Foto: Reuters
Policisti so proti protestnikom večkrat uporabili solzivec. Foto: Reuters

Protesti tudi drugje po svetu

Različne shode v podporo indijskim kmetom v zadnjih mesecih pripravljajo tudi v drugih krajih po svetu, kjer se navadno pred indijskimi veleposlaništvi zbirajo njihovi podporniki. Tako je bilo tudi pred dnevi, ko so se med drugim zbrali v večjih ameriških mestih.

"Borili se bomo proti Modijevi tiraniji," je pisalo na transparentu protestnika v New Yorku. "Rešimo kmete," pa se je glasil zapis na drugem plakatu. Udeleženci shoda so med drugim opozarjali na to, da lahko novi zakoni kmečko prebivalstvo v Indiji pahnejo v revščino.