Železniška postaja West Kowloon, ki povezuje Hongkong s celinsko Kitajsko. Foto: Reuters

V Hongkongu imajo prebivalci pravico do protestiranja in svobode govora, česar na Kitajskem niso deležni. Prav tako so v celinskem delu Kitajske onemogočene vse objave na družbenih omrežjih, povezane s protesti v Hongkongu.

Organizatorji vidijo v shodu priložnost, da rojakom s celinske Kitajske pojasnijo, kaj je namen njihovega gibanja. V mandarinščini so prek zvočnikov pojasnjevali, zakaj v Hongkongu še vedno tako množično protestirajo. Protestniki so namesto v kantonščini prepevali slogane v mandarinščini, prav tako so v poenostavljenem jeziku Kitajske napisali sporočila na plakate.

Napisi v mandarinščini za kitajske turiste. Foto: Reuters

Kitajske oblasti so po poročanju časopisa South China Morning Post izrazile zaskrbljenost pred spopadi med turisti in protestniki.

Današnji shod je prvi večji protest po množičnem protestu v ponedeljek, ko so protestniki vdrli v tamkajšnji parlament in ga razdejali. Po navedbah organizatorjev se je zbralo 230.000 ljudi, policija pa številko postavlja na 56.000, poroča BBC.

Protestniki nasprotujejo zakonu o vračanju osumljencev hujših kaznivih dejanj in političnih prebežnikov na celinsko Kitajsko, kjer po mnenju protestnikov ne bi bili deležni pravične obravnave.

Veliki kitajski brat: prva digitalna diktatura

Na Kitajskem protesti prikazani kot vmešavanje tujih sil

"Turistom, vključno s celinske Kitajske, želimo pokazati, kaj se dogaja v Hongkongu, in upamo, da bodo naše videnje odnesli nazaj na Kitajsko," je za francosko tiskovno agencijo AFP dejal eden od protestnikov. Na Kitajskem, kjer so novice in informacije močno cenzurirane, so protestniki prikazani kot nasilni in ki jih podpirajo tuje sile, da bi destabilizirale domovino.

Hongkonška vlada po poročanju BBC-ja sicer trdi, da sporni zakon vsebuje pravne vrzeli, ki bi preprečile izročitev osumljencev določenim državam, a to protestnikov ni zadovoljilo. Voditeljica Hongkonga Carrie Lam je pod pritiskom protestov obljubila, da spornega predloga zakona ne bodo vrnili v obravnavo. Prvo branje zakona so morali zaradi protestov preložiti.

Poleg tega protestniki zahtevajo tudi neodvisno preiskavo o policijskem ravnanju, predvsem glede uporabe solzivca in gumijastih nabojev, ter amnestijo za aretirane protestnike. Zahtevajo tudi odstop Lamove.

Organizatorji navajajo 230.000 udeležencev, policija pa 56.000. Foto: Reuters

London opozarja Peking

V skladu z dogovorom iz leta 1984, po katerem je Združeno kraljestvo leta 1997 Kitajski vrnilo Hongkong, tamkajšnji prebivalci po načelu "ena država, dva sistema", uživajo delno avtonomijo ter pravice in svoboščine, ki jih prebivalci kitajske celine ne poznajo.

Britanski zunanji minister Jeremy Hunt je v četrtek poudaril, da mora Kitajska upoštevati visoko stopnjo avtonomije Hongkonga in opozoril, da lahko kitajska vlada nosi "resne posledice" zaradi obravnavanja protestov.

Kitajski veleposlanik v Londonu Lju Šjaoming je nato v nedeljo odvrnil, da Kitajska zavrača "mentaliteto iz hladne vojne" nekaterih britanskih politikov glede Hongkonga.