Oblasti so aretirale več tisoč ljudi, ki so protestirali proti vladavini Aleksandra Lukašenka. Foto: Reuters
Oblasti so aretirale več tisoč ljudi, ki so protestirali proti vladavini Aleksandra Lukašenka. Foto: Reuters

Za udeležbo na dveh "nezakonitih" protestih je zagrožena kazen do treh let zapora, za "ekstremizem" ali njegovo spodbujanje je predvidenih do šest let zapora, za financiranje takšnih dejavnosti pa do pet let.

Nova zakonodaja predvideva do sedem let zapora za nasilje ali grožnjo z uporabo nasilja proti policiji, za upiranje policiji pa je zagrožena kazen do tri leta zapora, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Kot poroča portal Euronews, so neodvisni mediji in nasprotniki nove zakonodaje opozorili, da je ta preohlapna in ne določa, kaj je to "ekstremizem".

Maja so v Belorusiji tudi sprejeli zakon, ki novinarjem prepoveduje poročanje z demonstracij, ki so označene kot "nezakonite".

Lukašenko je na oblasti od leta 1994. Foto: EPA
Lukašenko je na oblasti od leta 1994. Foto: EPA

Beloruske oblasti so po lanskih predsedniških volitvah, ki so sprožile množične proteste, ostro obračunale z vladnimi kritiki in civilno družbo, zdaj pa so še zaostrile zakonodajo za ukrepanje proti političnim nasprotnikom.

Več protestnikov je bilo pred kratkim obsojenih na dolgoletne zaporne kazni zaradi udeležbe na protestih, ki so izbruhnili po zmagi Lukašenka na volitvah avgusta lani.

V kazenski zakonik je dodan nov člen, ki predvideva do pet let zapora za objavo osebnih podatkov policistov ali njihovih družinskih članov. Med protesti so aktivisti namreč večkrat razkrili identiteto zakrinkanih pripadnikov varnostnih sil, ki so nasilno razgnali protestnike.

Med več mesecev trajajočimi demonstracijami, ki se jih je udeležilo tudi po več kot 100.000 ljudi, je bilo aretiranih več tisoč ljudi. Protestni naboj je v zadnjem času sicer popustil, aktivisti in novinarji pa še naprej dobivajo zaporne kazni.

Borrell: Sankcije naj bi sprejeli v prihodnjih dneh

Visoki zunanjepolitični predstavnik EU-ja Josep Borrell je medtem dejal, da naj bi v prihodnjih dneh sprejeli sankcije proti posameznikom in podjetjem v Belorusiji, odgovornim za preusmeritev Ryanairovega letala v Minsk 23. maja.

Svet EU-ja je predlagal tudi sprejetje "ciljno usmerjenih gospodarskih sankcij", ki so uperjene proti celotnemu gospodarstvu države, je pojasnil Borrell. Te sankcije proti kritičnim sektorjem beloruskega gospodarstva naj bi predstavili na naslednjem zasedanju zunanjih ministrov EU-ja. Borrell pri tem vprašanju upa na enotnost članic Unije.

Voditelji držav EU-ja so se sicer že v prvem odzivu na ravnanje Minska konec maja zavzeli za ukrepe in nove sankcije proti beloruskim oblastem. Svet EU-ja je tako prejšnji petek zaprl zračni prostor EU-ja za letala beloruskih letalskih družb.

Beloruska vlada je s preusmeritvijo letala iz EU-ja v Minsk in aretacijo beloruskega novinarja in aktivista Romana Protasjeviča po Borrellovih besedah prestopil dovoljene meje. Aretacijo Protasjeviča in njegovega dekleta je označil za "ostudno dejanje", posnetek, na katerem je novinar "priznal" dejanja proti oblastem, pa za "sramotnega".