Favorit za zmago je ultrakonservativni šiitski klerik Ebrahim Raisi. Foto: Reuters
Favorit za zmago je ultrakonservativni šiitski klerik Ebrahim Raisi. Foto: Reuters

60-letni Raisi, prvi mož iranskega pravosodja, ki je dopustil številne sporne usmrtitve, pripada ultrakonservativnemu taboru, ki ne zaupa Zahodu in o ZDA govori kot o "velikem satanu" in "svetovni aroganci". Nekateri iranski mediji ga vidijo kot možnega naslednika vrhovnega voditelja, ajatole Alija Hameneja. Za glavnega tekmeca Raisija velja zmerni Abdolnaser Hemati, nekdanji guverner centralne banke. Raisiju se obeta okoli 60-odstotna podpora.

Volilna udeležba bo po pričakovanjih dosegla novo najnižjo raven, saj so volivci izčrpani zaradi dolgotrajne socialne in gospodarske krize. Drugi pozivajo k bojkotu zaradi premajhnega izbora kandidatov in trdijo, da je svet varuhov naredil tako, da Raisi nima resne konkurence. Kandidaturo je namreč oddalo skoraj 600 ljudi, tudi 40 žensk, a svet varuhov je prejšnji mesec potrdil le sedem kandidatur. Do četrtka so se trije izmed njih kandidaturi odpovedali.

Glas je že oddal vrhovni voditelj Ali Hamenej, ki je pozval ljudi na volitve. "Vsak glas šteje. Pridite, glasujte in izberite svojega predsednika. To je zelo pomembno za prihodnost države," je dejal po poročanju BBC-ja.

V 80-milijonskem Iranu ima volilno pravico okoli 59 milijonov ljudi. Foto: Reuters
V 80-milijonskem Iranu ima volilno pravico okoli 59 milijonov ljudi. Foto: Reuters

Zmerni Rohani, ki se je skušal ves čas pogovarjati in iskati kompromis z Zahodom, ne more več kandidirati, saj sta za njim že dva štiriletna mandata.

Če noben kandidat ne bi prejel več kot 50 odstotkov glasov, se bosta kandidata z največ podpore pomerila v drugem krogu, ki bo 25. junija.

Od islamske revolucije leta 1979 je tako rekoč vsa oblast v rokah vrhovnega voditelja, od leta 1989 je to ajatola Hamenej. Predsednik ima kljub temu precejšen vpliv na različnih področjih, od gospodarstva do zunanjih zadev.

Kakšna bo usoda pogajanj o jedrskem sporazumu?

Raisijeva zmaga bi pomenila, da se bo nekaj mesecev po tistem, ko je Joe Biden v Beli hiši zamenjal Donalda Trumpa, tehtnica v Teheranu nagnila na drugo stran.

Volitve potekajo tudi v času, ko se islamska republika pogaja s svetovnimi silami o oživitvi jedrskega sporazuma iz leta 2015 in si prizadeva za odpravo ameriških sankcij. Poznavalci sicer menijo, da to verjetno ne bo ogrozilo pogajanj med Iranom in preostalimi podpisnicami jedrskega sporazuma – Francijo, Nemčijo, Veliko Britanijo, Rusijo in Kitajsko, ki trenutno potekajo na Dunaju.

V Iranu predsedniške volitve