Hrvaški predsednik Zoran Milanović je prepričan, da je bila Hrvaška že leta 2016 tehnično pripravljena na vstop v schengen. Foto: EPA
Hrvaški predsednik Zoran Milanović je prepričan, da je bila Hrvaška že leta 2016 tehnično pripravljena na vstop v schengen. Foto: EPA

Po poročanju avstrijskega časopisa Kleine Zeitung to pomeni, da je grožnja Dunaja z vetom namenjena Bolgariji in Romuniji.

"Migrantskega pritiska iz Hrvaške proti severu skorajda ne čutimo. Glede na to, da Hrvaška zgledno izpolnjuje zahteve glede varovanja meje, tu ne vidim težave. O državah se glasuje posamično," je danes v Celovcu novinarjem dejal avstrijski kancler.

Avstrijski notranji minister Gerhard Karner je na Hrvaškem povzročil veliko zaskrbljenost, potem ko je pretekli petek izjavil, da nasprotuje širitvi schengenskega območja na Hrvaško, Bolgarijo in Romunijo. Svoje stališče je v zadnjih dnevih večkrat ponovil, saj po njegovi oceni trenutni evropski azilni sistem ne deluje, kar je razvidno iz povečanega števila prosilcev za azil v Avstriji.

Karner je za avstrijski radio ORF v petek dejal, da je 75.000 nezakonitih migrantov od 100.000, kolikor so jih letos našteli v Avstriji, prišlo skozi katero od držav članic Evropske unije, a jih oblasti v teh državah niso registrirale. To problematiko je v zadnjem času večkrat poudaril tudi Nehammer.

Nehammer se bo v sredo mudil na delovnem obisku v Zagrebu. Glasovanje o vstopu Bolgarije, Hrvaške in Romunije v schengensko območje bo predvidoma potekalo 8. decembra ob zasedanju notranjih ministrov EU-ja. Če bo Svet EU-ja podprl vstop, se bo trojica držav schengenu pridružila 1. januarja 2023.

Bruselj presenečen nad stališčem Dunaja

Predtem je hrvaški časopis Večernji list poročal, da je odklonilno stališče Avstrije do vstopa Hrvaške v schengensko območje presenetilo Evropsko komisijo.

"Zelo neprijetno smo presenečeni nad dejanji Avstrije in zadnjimi izjavami njihovega notranjega ministra. Nam niso omenili niti enega dvoma o vstopu Hrvaške v schengen. Takšna situacija zagotovo ni poštena do Hrvaške in jo je treba nujno urediti pred glasovanjem 8. decembra," je za Večernji list dejal visoki predstavnik Evropske komisije, ki je želel ostati neimenovan.

Pomenljivo je, da Avstrija doslej Hrvaški niti enkrat ni izrazila zaskrbljenosti zaradi prihoda prebežnikov čez njeno ozemlje, piše novinarka časopisa Večernji list Sandra Veljković. Obenem je poudarila, da so Avstrijci v zadnjem času imeli več stikov s srbskim predsednikom Aleksandrom Vučićem in madžarskim premierjem Viktorjem Orbanom kot z Evropsko komisijo, "zaradi česar se v širši geopolitični sliki začenja omenjati skupna, če ne naklonjenost, pa usmerjenost proti Rusiji".

Plenković pričakuje razumevanje Dunaja

Hrvaški premier Andrej Plenković je v ponedeljek po poročanju hrvaške tiskovne agencije Hina izjavil, da razume zaskrbljenost Dunaja, a pričakuje podporo in razumevanje za to, kar je Hrvaška storila, ko je izpolnila merila za članstvo v schengenskem območju. Izrazil je prepričanje, da bo Hrvaška na koncu uspešna, zadnje izjave Dunaja pa je pripisal zaskrbljenosti Avstrijcev zaradi nezakonitih migracij.

"Na ta način usmerjajo pozornost na nekaj, kar je zanje ena od treh ključnih tem v anketah, to so nezakonite migracije, cene energentov in inflacija. Naslednje volitve v Avstriji so leta 2024, vendar te teme vsekakor nalagajo vladi, da se izreče o njih," je dejal hrvaški premier.

Na "skrb vzbujajoče izjave" avstrijskega notranjega ministra so se odzvali tudi v uradu hrvaškega predsednika. "Mislim, da gre za obračunavanje med drugimi članicami Unije na naših plečih. Tu se je potem vključila še Avstrija, ki ima notranje, vidne, a meni nejasne razloge, zakaj to počne ... Ko se bom pogovarjal z avstrijskim kanclerjem, bom zagovarjal vstop v schengen," je napovedal hrvaški predsednik Zoran Milanović in poudaril, da je bila Hrvaška po njegovem mnenju tehnično pripravljena za vstop v schengen že leta 2016.

Glasovanje o vstopu Bolgarije, Hrvaške in Romunije v schengensko območje bo predvidoma potekalo 8. decembra ob zasedanju notranjih ministrov EU-ja. Če bo Svet EU-ja podprl vstop, se bo trojica držav schengenu pridružila 1. januarja 2023.