BiH je tako vložil zahtevo za revizijo sodbe sodišča iz leta 2007, s katero je ICJ razsodil, da Srbija oziroma nekdanja Zvezna republika Jugoslavija ni bila neposredno odgovorna za genocid nad Bošnjaki v Srebrenici leta 1995, ampak so bili to vojaki in policisti bosanskih Srbov. Oblasti v Beogradu so bile ob tem spoznane za odgovorne, ker niso poskusile preprečiti genocida in niso preganjale odgovornih, ki so se skrivali v Srbiji. BiH je tožbo proti tedanjemu ZRJ-ju sicer vložil leta 1993, še med vojno, ki je potekala med letoma 1992 in 1995.

Vložitev zahteve so v BiH-u napovedovali že dlje časa, vložili pa so jo praktično tik pred zdajci. Rok se namreč izteče 26. februarja, ko bo poteklo deset let od objave sodbe. Z vložitvijo zahteve ICJ sicer ne sproži avtomatično postopka revizije, temveč najprej presodi, ali novi dokazi zadoščajo za njeno sprožitev.

Potem ko je bošnjaški član predsedstva BiH-a Bakir Izetbegović prejšnji teden napovedal, da bo BiH zahtevo za revizijo zagotovo vložil v roku, je izbruhnil odkrit spor med visokimi predstavniki Bošnjakov in bosanskih Srbov. Obe strani sta si v tem sporu odrekali pravico do komunikacije s sodiščem v Haagu in legitimnost predstavljanja države.

Bosanski Srbi: Potrebno bi bilo soglasje predsedstva
Bosanski Srbi tako že poudarjajo, da je agent Sakib Softić zahtevo vložil brez soglasja predsedstva BiH-a. Predsedujoči predsedstvu BiH-a, bosanski Srb Mladen Ivanić, je opozarjal, da bi moralo uradno odločitev o vložitvi zahteve za revizijo sprejeti predsedstvo BiH-a in da vsakršni drugačni pristopi niso v skladu z ustavo.

Izetbegović pa je ponovil, da je še vedno veljavna odločitev predsedstva iz leta 2004, ko se je odločalo o postopkih. Zato nova odločitev predsedstva BiH-a o zahtevi po reviziji po njegovih besedah ni potrebna. "V javnosti se v zadnjih dneh skuša prikazati, da je bila revizija sprožena enostransko, s strani Bošnjakov, ene tretjine predsedstva, mene ali nekaj podobnega. To ni res. Odločitev je bila sprejeta pred 15 leti, ko je bil imenovan agent, in takrat je bilo odločeno o vseh teh procesih," je po poročanju srbske tiskovne agencije Tanjug povedal Izetbegović in izrazil pričakovanje, da bo sodišče potrdilo legitimnost agenta Softića.

Predsedstvo države se je medtem sicer sestalo, a ni sprejelo nobene odločitve. Kot je povedal Izetbegović, je sejo predsedstva najprej zapustil hrvaški član predsedstva Dragan Čović, da ne bi prišlo do preglasovanja, nato pa še on sam. "Nobene potrebe ni bilo, da se te odločitve sprejemajo na novo. Edina pravno osnovana odločitev, ki bi jo lahko danes sprejeli, je bila, da bi agentu odvzeli pristojnosti, vendar pa se Ivanić ni želel izreči glede tega," je še pojasnil Izetbegović.

Zavrnil je tudi, da je s tem, ko je zapustil sejo, onemogočil sprejetje odločitve predsedstva in da je zdaj s tem izzval krizo v državi. "To je klasična zamenjava tez. Obtoženi smo izzivanja krize, ker nismo privolili v to, da bi sodelovali pri ustavljanju procesa revizije," je dejal Izetbegović. "Revizija je namenjena ugotavljanju resnice o dogodkih iz obdobja režima Slobodana Miloševića," je še dodal in vrnil žogico bosanskim Srbom, da bodo oni tisti, ki bodo nosili odgovornost za krizo v državi, če bodo zdaj blokirali delo državnih organov.

Ivanić: BiH je vstopil v zelo resno krizo
Mladen Ivanić je na drugi strani prepričan, da je BiH vstopil "v zelo resno krizo in vrhunec zunajinstitucionalnega delovanja". "Zdaj je vprašanje, kaj bo sledilo in ali se bo predsedstvo BiH-a sploh še sestalo," je še dodal predstavnik bosanskih Srbov. Napovedal je še, da bodo bosanski Srbi v naslednjih dneh "hladnokrvno razmislili", ali ne bi ravnali enako kot Izetbegović in blokirali delovanje organov oblasti v BiH-u, je poročala hrvaška tiskovna agencija Hina.

Tudi predsednik srbske entitete Republike srbske Milorad Dodik je ocenil, da je po vložitvi zahteve za revizijo BiH vstopil v globoko krizo, iz katere dolgo ne bo izšel. Voditelje strank v svoji entiteti je pozval k enotnosti in skupnemu nastopu.

Napoved mehkega bojkota
Predsednik Srbske demokratske stranke, ki je del parlamentarne večine na ravni BiH-a, Vukota Govedarica je povedal, da bodo njihovi kadri v organih BiH-a delovali le v "tehničnem mandatu". To pomeni, da bodo na primer ministri v vladi BiH-a opravljali le tekoče posle in ne bodo sodelovali pri sprejemanju pomembnih odločitev, pojasnjuje Hina.

Najvišji organi oblasti na ravni BiH-a so sicer deloma že blokirani zaradi odločitve srbskih predstavnikov, da začasno prekinejo sodelovanje na zasedanjih, na katerih se sprejemajo odločitve.

Mednarodna skupnost zaskrbljena
Na zahtevo Rusije se je v Sarajevu na ravni veleposlanikov sestal upravni odbor Sveta za uresničevanje miru (Pic), ki nadzira spoštovanje daytonskega mirovnega sporazuma. Upravni odbor Pica, v katerem so najbolj vplivne zahodne države, pa tudi Rusija in Turčija, je izrazil zaskrbljenost mednarodne skupnosti zaradi "resnih političnih razmer" v BiH-u po pobudi za vložitev zahteve za revizijo sodbe.

Zaskrbljeni so zaradi posledic, ki bi lahko nastale pri delovanju predsedstva, parlamenta in sveta ministrov BiH-a. Politične voditelje v državi so zato pozvali k razumnemu obnašanju, spoštovanju ustave in vladavine prava, da bi preprečili nadaljnje stopnjevanje krize.