Na dan nesreče, 13. januarja 2012, je bilo na ladji 4229 ljudi, od tega 3216 potnikov, večinoma turistov iz Italije, Nemčije in Francije. Člani posadke so prihajali iz več kot desetih držav, več kot polovica jih je bilo iz Indije in Filipinov.

Ladja je doživela brodolom po krivdi kapitana Francesca Schettina. Schettino je namreč malo po pol deseti zvečer prevzel krmilo in ladjo zapeljal proti obali Giglia na prošnjo domačina, vodje ladijskih restavracij, ki se je hotel pobahati pred sorodniki na otoku. Toda manj kot sto metrov pred obalo je ladja na čereh nasedla. Costo Concordio je hitro zajela vodo, a razen preplaha se ni zgodilo nič. Evakuacijo je kapitan ukazal šele čez dobro uro, ko so to že zahtevale oblasti z obale, oteževali pa so jo tema, kaos in nagib ladje.

Nekateri potniki so z reševalnimi čolni pripluli do otoka, nekateri so skočili v ledeno mrzlo morje in do obale plavali približno sto metrov. Mnogo potnikov pa je ostalo ujetih v delu ladje, ki je bil pod vodo.

Uro po začetku evakuacije, ko je bilo na krovu še več kot 300 ljudi, je ladjo zapustil tudi Schettino, se spominja dopisnik RTV Slovenija iz Rima Janko Petrovec.

Tristometrska ladja s 70-metrsko razpoko je za leto in pol obležala na čereh. Še leto pozneje so v Genovi med razgradnjo plovila odkrili zadnje truplo. V nesreči je umrlo 27 potnikov in pet članov posadke. Veliko strokovnjakov meni, da bi preživeli, če bi Schettino na pomoč poklical takoj.

Schettino obsojen na 16 let zapora

Pet let po nesreči so kapitana dokončno obsodili na 16 let zapora – pet let za povzročitev brodoloma, deset za večkratni uboj iz malomarnosti, zadnje leto je dobil za dezertacijo. Zaradi zglednega vedenja utegne Schettino zapustiti rimski zapor Rebibbia že maja letos, po samo petih letih, je dodal Petrovec.

Družba Costa Crociere se je že leta 2013 izognila kazenskemu pregonu, ko je sprejela delno odgovornost in privolila v plačilo milijon evrov kazni. Žrtve so v civilnih tožbah dobile v povprečju po 30.000 evrov.

Tokratna javna slovesnost zadnja

Od nesreče je minilo deset let, a za okoli 2000 prebivalcev toskanskega otoka Giglio spomin na tragedijo ostaja živ. Tako kot vsako leto so se žrtev spomnili s spominsko mašo, v otoški cerkvi, v katero so se po nesreči zatekli številni preživeli, nato pa sta mornarja s čolna obalne straže v spomin na umrle v morje vrgla venec.

Imena žrtev so izpisana na bližnji spominski plošči. Zvečer bo potekala procesija bakel, ob 21.45, ko je ladja pred desetimi leti trčila v podvodno čer, pa se bodo oglasile ladijske sirene in spomnile na začetek ene najhujših nesreč potniških križark v zgodovini.

"Vrnitev nazaj na ta kraj mi vzbuja občutke kot tedaj," je za italijansko tiskovno agencijo Ansa povedal eden od preživelih ene najhujših nesreč potniških križark v zgodovini. Pred desetletjem je imel srečo, da je bil v bližini enega od pomožnih čolnov.

Župan Giglia, toskanskega otoka z okoli 2000 prebivalci, Sergio Ortelli je novinarjem povedal, da so letos zadnjič pripravili javno spominsko slovesnost – ne zato, ker želijo zdaj pozabiti na tragedijo, ampak ker želijo izkazati spoštovanje pokojnim. Zato bo spominjanje nanje odslej potekalo v ožjem krogu in brez prisotnosti medijev, obenem pa so 13. januar s sklepom mestnega sveta razglasili za dan spomina.