Zdravstveni delavci na terenu se spoprijemajo z napadi oboroženih skupin in nezaupanjem lokalnih skupnosti. Foto: Reuters
Zdravstveni delavci na terenu se spoprijemajo z napadi oboroženih skupin in nezaupanjem lokalnih skupnosti. Foto: Reuters

Zaradi hemoragične mrzlice naj bi v pokrajinah Severni Kivu in Ituri umrlo 198 ljudi. Na teh območjih so napadi oboroženih skupin in nasprotovanje lokalnih skupnosti zdravstvenim delavcem otežile odziv na izbruh, poroča Reuters.

Odkar so virus odkrili blizu reke Ebola leta 1976, je DR Kongo utrpel 10 izbruhov tega virusa.

Z več kot 300 primeri je epidemija tretja najhujša v zgodovini celotne Afrike. Sledi izbruhu med letoma 2013 in 2016 v zahodni Afriki, kjer je bilo potrjenih 28.000 primerov okužb, leta 2000 pa je bilo v izbruhu v Ugandi 425 primerov.

Največji izziv varnost
Generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) Tedros Adhanom Ghebreyesus je v četrtek dejal, da predstavlja v trenutni epidemiji največji izziv varnost, takoj zatem pa je zaupanje lokalnih skupnosti.

"Ko pride do napada, se operacija ustavi. In ko se operacija ustavi, dobi virus prednost, in to nas prizadene dvojno," je dejal novinarjem v Kinšasi. Pojavljajo se namreč nove okužbe, ker ne morejo dovolj hitro izvajati cepljenj.

V zadnjem mesecu prihaja do večjega števila potrjenih primerov okužb, že oktobra pa so strokovnjaki WHO-ja opozorili, da se bo izbruh verjetno močno poslabšal, če odziv ne bo odločnejši.