Ekološka "vstaja za obstanek" v Beogradu

Litij je zaradi uporabe v baterijah, telefonih in računalnikih vse dragocenejša in iskana kovina.

Dihamo strupen zrak, pijemo onesnaženo vodo, razprodajamo zemljo. Nadaljujemo gradnjo malih hidroelektrarn, ki uničujejo reke, čezmerno sekamo gozdove, širimo rudnike, odpiramo kamnolome. Tistim, ki dvignejo glas, pa se grozi, ali pa se z njimi fizično obračuna – razloge za ponoven protest naštevajo udeleženci, med njimi tudi številni ekološki aktivisti in javne osebnosti.

"Podpiram prizadevanja za ubranitev te države pred zlomom in za varstvo narave. To počnem za svoje vnuke," je za RTV Slovenija povedala ena izmed protestnic. "Pričakujem združitev različnih ekoloških gibanj v novo politično silo," pa je dejal drug protestnik.

Protestniki so se zbrali med predsedniško palačo in parlamentom v Beogradu. Foto: Reuters
Protestniki so se zbrali med predsedniško palačo in parlamentom v Beogradu. Foto: Reuters

Nazadnje so bili ekološki protestniki na ulicah sredi aprila. Vlada jim je očitala spolitiziranost. Posebej zaskrbljeni so, ker odgovorni ignorirajo opozorila pred rudnikom litija.

"Moti nas, da želi nekdo uničiti nekaj tisoč hektarjev najrodovitnejše zemlje v bližini Loznice, da bi zgradil odlagališča za nekaj milijonov kubičnih metrov najbolj strupenih materialov," je na shodu dejal dekan fakultete za gozdarstvo Rastko Ristič.

Protestniki Riu Tintu in vladi ne verjamejo. Prepričani so, da bodo Srbi od litija obogateli toliko kot otroci v Afriki od diamantov, medtem pa se bo Srbija spremenila v nekakšno odlagališče za umazane industrije.

"Zeleno rudarstvo ne obstaja. Zeleni so samo gozdovi in pašniki, ki jih bo rudnik jadarita ogrozil," je opozoril kemijski znanstvenik Nenad Kostić.

V Srbiji načrti za 30 novih rudnikov

V državi sicer načrtujejo več kot 30 novih rudnikov, a v Boru, kjer so povečali izkop bakra, se je zrak dramatično poslabšal. Vrednosti nekaterih škodljivih snovi, npr. arzena, svinca ali žveplovega dioksida, meje presegajo tudi za več stokrat.

Načrtujejo tudi šest novih termoelektrarn, izpusti žveplovega dioksida iz obstoječih pa so višji od tistih iz 221 termoelektrarn v Evropski uniji skupaj.