Stockholm ta konec tedna. Foto: Reuters
Stockholm ta konec tedna. Foto: Reuters

Že v soboto so imeli samo 17 novih smrti, občutno pa že drugi dan zapored pada tudi število novih okužb. Potem ko so imeli čez teden še po zaskrbljujočih 700 novih okužb dnevno, so jih imeli v soboto 466, danes pa 332. Ob koncih tedna je sicer številka, tako kot po večini držav, zaradi omejenega evidentiranja, običajno nižja.

"Samoodgovornost" posameznikov brez strogih ukrepov oblasti

Skupno je na Švedskem potrjenih okužb s koronavirusom 10.483, umrlo pa je 899 ljudi, od tega skoraj polovica v Stockholmu in okolici.

Švedska po številu primerov precej prednjači pred drugimi skandinavskimi državami z 89 smrtmi na milijon prebivalcev – Norveška jih ima 23 na milijon prebivalcev, Danska 47, Finska pa 10. Za primerjavo: Slovenija jih ima 25, Španija 363, Italija 329, Francija 212, Velika Britanija pa 156.

Tudi zaradi tega številni Švedom očitajo, da kockajo z življenji svojih državljanov, a oblasti pri taktiki vztrajajo in trdijo, da je strma rast krivulje v času vrhunca katere koli epidemije nekaj normalnega in pričakovanega, a da tudi pričakujejo hitrejšo prekuženost prebivalstva s tem, da niso uvedli karantene, kar naj bi bilo po njihovem mnenju ključno za zmago nad virusom.

Švedom stroka sicer ne oporeka, da teorija do neke mere drži, a se druge države bojijo predvsem zloma zdravstvenih sistemov, če bi bilo primerov za intenzivno nego preveč.

"Na tej točki karantena ni ravno smotrna – duh je že ušel iz stekleničke"

Če imajo Švedi prav, naj končni smrtni davek epidemije ne bi odstopal mnogo od evropskega povprečja tistih držav s karanteno in obstalim gospodarstvom. Le da bi Švedi iz vsega skupaj izšli s precej manj kolateralne škode.

Lokali v švedski prestolnici so polni. Foto: Reuters
Lokali v švedski prestolnici so polni. Foto: Reuters

Lokali polni

Na Švedskem so tako prebivalci tudi ta velikonočni konec tedna posedali po kavarnah in lokalih v Stockholmu, ki ostajajo odprti – in polni. Odprti ostajajo tudi trgovine, vrtci, osnovne šole, telovadnice in športni objekti, pri čemer za te oblasti zgolj priporočajo "zdravo razdaljo". Nemoteno delujeta tudi javni promet in splošno zdravstvo, vključno s preventivnimi pregledi, ki denimo pri nas povsem stojijo.

Japonski odziv na koronavirus: Ni (veliko) testiranja, ni panike?

Oblasti na Švedskem sicer ne prepuščajo prav vsega toku virusa – tako so izolirali ranljivejše skupine, prepovedali zborovanja skupin, večjih od 50 ljudi, prebivalce pa pozivajo, naj ohranjajo primerno medsebojno razdaljo in se ob prvem znaku okužbe samoosamijo.

Oblasti tudi izvajajo naključna testiranja, katerih rezultati dajejo misliti, da je dejansko okuženih okoli 2,5 odstotka prebivalstva Stockholma in okolice, torej okoli 60.000 ljudi.

Razmigavanje v enem izmed parkov v prestolnici. Foto: Reuters
Razmigavanje v enem izmed parkov v prestolnici. Foto: Reuters

Tarča kritikov

Zaradi svojega tveganega in spornega pristopa je Švedska v teh tednih pogosta tarča kritikov, ki ji očitajo, da svoje državljane izpostavlja nevarnosti in jih izkorišča za nekakšne poskusne zajčke.

Nemška raziskava: Smrtnost petkrat nižja od ocen

Predsednik ZDA Donald Trump, ki je sam dolgo zmanjševal resnost pandemije koronavirusa, je v torek na vprašanje, kaj bi svetoval voditeljem, skeptičnih do ukrepov, odgovoril, da "jih ni prav veliko". "Govorijo o Švedski, a Švedska zelo trpi zaradi tega."

Švedska zunanja ministrica Ann Linde je Trumpovo oceno, da ne storijo dovolj za zajezitev virusa, zavrnila. "Počnemo bolj ali manj isto kot številne druge države, a na drugačen način. Zaupamo v naše državljane, da bodo prevzeli odgovornost," je povedala za TV4.

Širjenja virusa ni smiselno povsem ustaviti, treba ga je le toliko upočasniti, da število ljudi, ki potrebujejo zdravniško pomoč, ne preseže zmogljivosti sistema, hkrati pa pred okužbami zaščiti najranljivejše skupine prebivalstva.

Anders tegnell, glavni epidemiolog švedske Agencije za javno zdravje

Taktika švedske vlade deloma izvira iz trdno zakoreninjenega švedskega prepričanja o osebnih svoboščinah in samoodgovornosti posameznika – tudi ko gre za zdravje.

"Širjenja ni mogoče ustaviti"

Da Švedom ne gre nič slabše od drugih držav, meni tudi glavni epidemiolog švedske Agencije za javno zdravje Anders Tegnell, ki je sporno švedsko strategijo zakoličil.

"Ne, ne strinjamo se s Trumpom. Seveda trpimo. Vsi na svetu trenutno trpijo, na drugačne načine. A švedsko zdravstvo, na katero verjetno namiguje, zelo dobro obvladuje položaj," je povedal za švedski časopis Local. "Veliko dela je, veliko stresa za osebje in zanje je to resnično bitka vsak dan, a deluje. Švedski zdravstveni sistem je eden najboljših na svetu in tak ostaja."

Lokali ostajajo odprti. Foto: Reuters
Lokali ostajajo odprti. Foto: Reuters

Tegnell meni, da širjenja virusa ni smiselno popolnoma ustaviti, treba ga je le toliko upočasniti, da število ljudi, ki potrebujejo zdravniško pomoč, ne preseže zmogljivosti sistema, hkrati pa pred okužbami zaščiti najranljivejše skupine prebivalstva.

"Širjenja te bolezni dolgoročno ni mogoče preprečiti. Vsi se bodo okužili. Nobenega pravega načina ni, da bi to preprečili. Tega virusa ne morete ustaviti, je kot cunami," je v intervjuju za Mladino ta teden povedal Johan Giesecke, Tegnellov predhodnik na položaju glavnega državnega epidemiologa, ki že od samega začetka sodeluje pri snovanju švedske strategije.

Ta virus bo z nami še dolgo. Bomo čakali na cepivo, ki ga ne bo še najmanj eno leto? Bi bili pripravljeni za pol leta zapreti Ljubljano? Tega ne morete storiti, sicer bodo od gospodarstva ostale le še ruševine.

Švedski epidemiolog Johan Giesecke v intervjuju za Mladino

"Ta virus bo z nami še dolgo. Bomo čakali na cepivo, ki ga ne bo še najmanj eno leto? Bi bili pripravljeni za pol leta zapreti Ljubljano? Tega ne morete storiti, sicer bodo od gospodarstva ostale le še ruševine," opozarja Giesecke, ki je prepričan, da druge države s strogimi ukrepi delajo veliko napako. "Velika težava je iskanje primerne izhodne strategije. Ko se nekoč odločite in vse zaprete, kdaj je primeren čas za sprostitev ukrepov? Večina držav te strategije nima. Sprejemati omejitvene ukrepe je zelo lahko, odpravljati pa jih je zelo težko."

Ulice Stockholma so vseeno precej bolj prazne kot običajno. Foto: Reuters
Ulice Stockholma so vseeno precej bolj prazne kot običajno. Foto: Reuters

Giesecke sicer še trdi, da kolektivna imunost ni njihov cilj, temveč stranski proizvod strategije.

"Naš cilj je zaščititi starejše ljudi s tem, da epidemijo vzdržujemo na ravni, ki jo zdravstveni sistem še zmore obvladati. Morda bomo stanje, ko bo širjenje bolezni v populaciji močno oteženo, dosegli že do poletja. Do takrat se bomo morali spoprijemati s povečanim številom primerov, hkrati pa bomo spoznali, da za večino ljudi bolezen ne pomeni posebne grožnje. 80 odstotkov ljudi sploh ne ve, da so okuženi," je še dejal epidemiolog.

Švedski premier Stefan Lofven pa pravi, da čeprav večina ukrepov niso prepovedi, pa še vedno pričakuje, da se jih Švedi držijo. "Nasveti oblasti niso samo majhni namigi. Pričakuje se, da se jih držimo vsak dan, vsako minuto."

Mimogrede, prvi potrjeni primer okužbe so na Švedskem zaznali 31. januarja, v Sloveniji pa 4. marca.


Spodaj še pogovor s slovenskim rokometašem Sebastianom Skubetom o razmerah na Danskem in Švedskem.

Pogovor z rokometašem Sebastianom Skubetom o razmerah na Danskem in Švedskem
EU opozarja o usklajeni odpravi ukrepov