Eno zadnjih srečanj voditeljev največjih držav EU-ja. Foto: EPA
Eno zadnjih srečanj voditeljev največjih držav EU-ja. Foto: EPA

Voditelja sta na skupni konferenci sporočila, da se bosta na pogovorih na štiri oči pogovarjala predvsem o svetovnih krizah, pri čemer bo velik poudarek na Afganistanu.

Macron je dejal, da mora Evropa analizirati, kaj se je v Afganistanu sploh zgodilo, zelo pozorno pa bodo spremljali, kako se bodo razvijali odnosi talibanov s terorističnimi organizacijami, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Sorodna novica Francoske sile v Maliju ubile zloglasnega voditelja IS-ja v Sahari

Voditelja največjih članic Evropske unije naj bi se na nocojšnji večerji zavzela tudi za pomoč sosednjim državam Afganistana, ki sprejemajo begunce iz te države po talibanskem prevzemu oblasti. Macron je napovedal, da si bo še naprej prizadeval, da bi iz Afganistana rešili čim več Evropejcev in Afganistancev, ki želijo državo zapustiti.

Berlin in Pariz sta pred kratkim izrazila tudi zaskrbljenost nad domnevnim sklepanjem dogovora med vlado v Maliju in Rusijo, da naj bi v to afriško državo napotili plačance vojaške skupine Wagner, poroča Deutsche Welle. Nemčija je zagrozila z odhodom svojih sil iz Malija, če se to zgodi.

Macron in Merkel se pred volitvami v Nemčiji ne bosta poslavljala

Merkel in Macron sta med skupnim nastopom pred kamerami poudarjala, da njuno srečanje še ni poslovilno, saj naj bi se kanclerka še oglasila po volitvah v Nemčiji.

Macron se je prejšnji teden že sešel s kanclerskima kandidatoma socialdemokratov (SPD) Olafom Scholzem in krščansko-socialne unije CDU/CSU Arminom Laschetom, da bi dobil "najnatančnejše mogoče informacije" glede politične situacije v Nemčiji in možnostih glede prihodnje vladne koalicije, poroča Associated Press.

Voditelja razvila zaupen odnos

Obisk druge stranice t. i. Weimarskega trikotnika je bolj prijeten kot tisti v Varšavi, saj med Parizom in Berlinom ni resnejših napetosti. Še več, Merkel in Macron sta vzpostavila tako zaupljiv osebni odnos, kot ga pri njegovih predhodnikih Hollandu, Sarkozyju, pa tudi Chiracu ni bilo, je za RTV Slovenija poročal dopisnik iz Bruslja Igor Jurič.

Sorodna novica Angela Merkel: "Pred Srbijo je še dolga pot do članstva, kar je naš cilj"

Umirjena in preudarna Merkel na eni ter mladostniški Macron na drugi strani sta znova pokazala, da se brez usklajevanja in dogovora na osi Pariz‒Berlin v Uniji tako rekoč nič ne premakne naprej.

Morda se je to še najbolj pokazalo ob iskanju rešitve za izhod iz gospodarske krize po izbruhu pandemije covida-19.

Macronu je uspelo doseči skoraj nemogoče, nemška kanclerka je namreč kljub hudim kritikam dela domače javnosti privolila v to, da je Nemčija prvič pripravljena prevzeti tveganje za odplačilo skupnega evropskega dolga.

Ta odločitev je tlakovala pot do sprejema 750 milijard evrov vrednega svežnja NextGeneration EU, ki je namenjen okrevanju Unije.

Francoski predsednik si je želel tudi večje podpore kanclerke pri prizadevanjih za poglabljanje Unije in njeno večjo samostojnost, zlasti na področju varnosti, a tu ni naletel na zaželen posluh, je še poročal Igor Jurič.

Merkel na poslovilnem obisku v Parizu