Sodni proces proti Ernstu je bilo prvo sojenje za politični umor v Nemčiji od 70. let 20. stoletja. Foto: Reuters
Sodni proces proti Ernstu je bilo prvo sojenje za politični umor v Nemčiji od 70. let 20. stoletja. Foto: Reuters

Priljubljeni politik Lübcke je bil v noči na 2. junij 2019 ustreljen na terasi svoje hiše v kraju Wolfhagen blizu mesta Kassel. Povod za umor, ki je pretresel Nemčijo, naj bi bila jeza zaradi beguncev in prebežnikov, ki jim je politik ponudil zatočišče.

65-letni Lübcke je bil namreč vodja pokrajinskega sveta v mestu Kassel, leta 2015 pa je bil eden prvih nemških politikov, ki je podprl kanclerko Angelo Merkel v pozivu, naj begunci pridejo v Nemčijo. Pojasnil je, da le sledi krščanskim vrednotam, piše BBC.

Pogojni izpust po 22 letih?

Tožilstvo je aprila lani umora obtožilo Ernsta, soobtoženega Markusa Hartmanna pa pomoči pri umoru, saj mu je domnevno pomagal pri nakupu orožja in z njim vadil streljanje. Ernst je bil danes na višjem deželnem sodišču v Frankfurtu obsojen na dosmrtni zapor. V Nemčiji je za to kazen treba odsedeti najmanj 15 let, a po poročanju Deutsche Welleja bo verjetno za pogojni izpust prvič lahko zaprosil po 22 letih. Hartmann je bil obsojen na leto in pol pogojne kazni zaradi kršitve zakonodaje o orožju.

Vadil streljanje

Tožilstvo je ob začetku procesa junija lani navedlo, da sta se obtožena udeležila govora umorjenega politika jeseni leta 2015, v katerem je Lübcke zagovarjal pravice beguncev. Po tem je začel Stephan Ernst svojo jezo do tujcev usmerjati na Lübckeja. Dodatno so njegovo jezo okrepili islamistični napadi. Od leta 2016 do 2018 je vadil uporabo strelnega orožja s Hartmannom, skupaj sta se udeleževala tudi demonstracij desničarskih skrajnežev.

Ernst je med preiskavo priznal dejanje, pozneje pa je priznanje preklical. Avgusta lani je na sodišču v Frankfurtu prek svojega odvetnika v izjavi znova priznal, da je politiku zadal smrtni strel.

Atentat in sojenje sta v Nemčiji odprla tudi razpravo o nevarnosti, ki jo predstavljajo neonacisti v državi, in (ne)učinkovitosti domačih obveščevalnih agencij, ki jim ni uspelo preprečiti napada.