Johnson, ki je odstopil 9. julija letos zaradi nesoglasij znotraj vlade glede načrta za brexit, je v kolumni za časopis Daily Telegraph zapisal, da načrt "Mayeve iz Chequersa" pomeni katastrofo za Britance. T. i. "dogovor iz Chequersa" je bil sprejet v podeželski rezidenci Mayeve na začetku julija.

Polzavestni bomo obviseli na vrveh ringa
Johnson je pogajanja med britanskim ministrom za brexit Dominicom Raabom in glavnim evropskim pogajalcem Michaelom Barnierjem primerjal z wrestlingom. "In bojim se, da je neizogiben izkupiček tega boja, če se bo nadaljevala v tej smeri, zmaga za EU, medtem ko bomo mi obviseli na vrveh ringa, okoli naše polzavestne glave pa bo simbolično krožilo 12 (evropskih) zvezd. V to bitko smo šli z belo zastavo nad svojim vodilnim tankom," je po poročanju BBC-ja zapisal Johnson in dodal, da če se bo nadaljevalo v tej smeri, bo vlada "zapravila večino prednosti brexita".

Barnier kritičen do načrta iz Chequersa
Načrtu iz Chequersa, ki ga vlada Mayeve trdno zagovarja, predvideva, da bi se Združeno kraljestvo dogovorilo z EU-jem za skupna pravila glede trgovanja z blagom, ne pa tudi za storitve. Barnier je v intervjuju za nemški časnik Frankfurter Allgemeine Zeitung ta načrt zavrnil, saj bi to pomenilo "konec enotnega trga in evropskega projekta povezovanja".

Britanci ne morejo le zobati rozin
"Britanci imajo izbiro. Lahko ostanejo na enotnem trgu tako kot Norveška, ki prav tako ni članica EU-ja. A potem bi morali prispevati v evropski proračun in priznavati pristojnosti Evropskega sodišča. Ne moremo pa privoliti v to, da bi Britanci zobali le rozine oziroma iz naših pravil jemali le tisto, kar jim ustreza, saj bi se potem pojavile nove zahteve tretjih držav, naj tudi njim omogočimo podobne ugodnosti," je dejal Barnier.

Rok za konec pogajanj premaknjen na november
Neuradni rok za konec pogajanj med VB-jem in EU-jem je predviden za oktober, a naj bi se zavlekel v november. Združeno kraljestvo naj bi povezavo zapustilo 29. marca prihodnje leto. London in Bruselj sta v preteklih mesecih dosegla dogovor o dveh prednostnih ločitvenih vprašanjih, to je o pravicah 4,5 milijona državljanov na obeh straneh Rokavskega preliva in o finančni poravnavi ter o prehodnem obdobju do konca leta 2020, ko naj bi Velika Britanija ob spoštovanju evropske zakonodaje ohranila vse koristi notranjega trga, carinske unije in drugih evropskih politik, pri čemer pa ne bo več sodelovala pri odločanju Unije. Še vedno medtem ni dogovora o meji med Severno Irsko in Irsko. V vsakem primeru bo ločitveni sporazum veljal šele, ko se bosta uskladili o vsem in časa za to tudi zaradi izrazite notranje neenotnosti na Otoku zmanjkuje. Kakšna bo oblika nadaljnjih odnosov med Unijo in Združenim kraljestvom in kako prosti bodo tokovi blaga, kapitala in ljudi med Otokom in Unijo, medtem še ni znano.