Posledice napada v Mariupolu na vzhodu Ukrajine. Foto: AP
Posledice napada v Mariupolu na vzhodu Ukrajine. Foto: AP

Moskva se je pripravljena pogajati o pogojih predaje z Ukrajino, je dejal tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov. Ruski predsednik Vladimir Putin naj bi se bil po njegovih besedah pripravljen pogajati s ciljem, da dobi zagotovilo o nevtralnosti Ukrajine in obljube, da na območju Ukrajine ne bo orožja, poroča ruski portal rt.com.

Kot je dejal Peskov, bi to omogočilo demilitarizacijo in denacifikacijo Ukrajine in s tem tega, kar Rusija zdaj šteje kot grožnjo svoji varnosti in svojim državljanom.

Čas pogajanj naj bi po besedah Peskova določil Putin. "Operacija ima svoje cilje, ki jih je treba doseči. Predsednik je dejal, da so bile sprejete vse odločitve in da morajo biti cilji uresničeni," je dejal Peskov in dal vedeti, da če bi Kijev privolil v omenjene zahteve, bi se lahko vojaški napad na Ukrajino končal.

Kremelj je po obsežnem zračnem, kopenskem in pomorskem napadu na Ukrajino dejal, da ima ruska operacija dva cilja: "demilitarizacijo" in "denacifikacijo" Ukrajine. Kijev je pretrgal diplomatske vezi z Moskvo.

Boji potekajo ob praktično celotni ukrajinsko-ruski meji, v regijah Sumi, Harkov, Herson, Odesa in tudi na vojaškem letališču v bližini Kijeva. Neki ukrajinski uradnik je dejal, da bi se lahko ruske sile z letal spustile v Kijev in zasedle vladno četrt. Rusko obrambno ministrstvo je sporočilo, da je uničilo "83 objektov vojaške infrastrukture", vključno z 11 letališči, ukrajinska policija pa je sporočila, da je Rusija izvedla 203 napade.

Ukrajinski zdravstveni minister Viktor Ljaško je potrdil, da je bilo v današnjih napadih na ukrajinski strani ubitih 57 ljudi, 169 jih je bilo ranjenih. Minister ni pojasnil, kakšno je razmerje med civilisti in vojaki.

Posledice ruskega bombardiranja v kijevski regiji. Foto: Reuters
Posledice ruskega bombardiranja v kijevski regiji. Foto: Reuters

V Kijevu so medtem uvedli policijsko uro, štiri postaje podzemne železnice so spremenili v zaklonišča.

Blinken: Vse kaže, da namerava Rusija obkoliti Kijev

CNN poroča, da je ameriški državni sekretar Antony Blinken dejal, da "vsi dokazi kažejo, da namerava Rusija obkoliti Kijev". "Verjamemo, da je Moskva razvila načrte za začetek široke zlorabe človekovih pravic, in še česa hujšega, ukrajinskih državljanov," je na srečanju Ovseja dejal Blinken.

Ruske sile proti ukrajinskim mestom ne uporabljajo nobenih letal, raket ali topništva, pa je zatrdil tiskovni predstavnik ruskega obrambnega ministrstva Igor Konašenkov. Dodal je, da bodo ruske sile ukrajinsko vojaško infrastrukturo, zračno obrambo in letališča uničile z "zelo natančnim orožjem". Konašenkov je dodal, da se ukrajinski vojaki množično predajajo in bežijo. Dejal je, da se ukrajinske sile na meji niso upirale ruskim enotam, ko so se te približale. Visoki ukrajinski uradniki so te trditve zanikali.

Po njegovih besedah in navedbah ruske tiskovne agencije Tass so sestrelili tudi najmanj en ukrajinski vojaški helikopter in štiri brezpilotna letala, ob tem pa uničili še tri poveljniške točke, bazo ukrajinske mornarice in 18 radarskih postaj za raketne sisteme S-300 in Buk-M1.

Kijev: Znova smo zavzeli letališče Hostomel

Potem ko je ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski priznal, da so ruske sile zavzele letališče Hostomel, ki je približno 40 kilometrov oddaljeno od Kijeva, in obljubil, da bo ukrajinska vojska letališče znova zavzela, so ukrajinske oblasti sporočile, da ima njihova vojska spet nadzor nad letališčem.

Kot je pozno zvečer poročal BBC, naj bi bil sestreljena vsaj dva ruska helikopterja. CNN-ovi novinarji so objavili video, da na letališču pristaja skupina ruskih vojakov, Bellingcat pa je navedel, da je po podatkih obveščevalnih služb proti letališču iz Rusije leti 18 bojnih letal. Okoli 23. ure po kijevskem času so ukrajinske oblasti sporočile, da je območje letališča znova pod ukrajinskim nadzorom.

Po podatkih ukrajinske državne agencije za civilno zaščito je v času napada na Hostomel v bližini Kijeva strmoglavilo ukrajinsko vojaško transportno letalo antonov An-26. Na letalu naj bi bilo 14 ljudi, od tega jih je po zadnjih informacijah v nesreči umrlo najmanj pet.

Vodja ukrajinske humanitarne organizacije Proliska Jevgenij Kaplin je dejal, da napadi in spopadi potekajo vzdolž celotne frontne črte, ki ločuje ukrajinske sile od enklav v rokah proruskih separatistov, poroča DPA. "Ofenziva poteka vzdolž celotne demarkacijske črte v regijah Lugansk in Doneck," je dejal Kaplin. "Povsod potekajo spopadi, informacij o žrtvah pa še ne moremo dobiti, saj je to območje povsem odrezano od vseh komunikacij," je dodal.

Ruska vojska zasedla tudi jedrsko elektrarno v Černobilu

Ruske sile so zasedle jedrsko elektrarno v Černobilu, je dejal svetovalec ukrajinskega predsednika Mihajlo Podoljak. "Nemogoče je reči, da je jedrska elektrarna v Černobilu varna po povsem nesmiselnem napadu Rusov," je dejal. "To je ena od najresnejših groženj v Evropi danes," je dodal.

Zelenski je pred ruskim zavzetjem Černobila dejal: "Naši branitelji dajejo svoja življenja, da se ne bi ponovila jedrska tragedija iz leta 1986."

Število žrtev ruskih napadov na Ukrajino narašča iz ure v uro

Proruske sile ob podpori ruske vojske krenile v protiofenzivo

Tudi oborožene sile proruskih separatističnih republik Doneck in Lugansk so ob pomoči ruske vojske prešle v protiofenzivo in pridobivajo ozemlje v spopadu z ukrajinskimi silami, poročajo tuje tiskovne agencije. Predstavniki proruskih in ruskih oblasti ob tem zatrjujejo, da se "civilistom ni treba ničesar bati". Vodja proruske republike Doneck (DPR) na vzhodu Ukrajine Denis Pušilin je dejal, da je vojaško posredovanje v polnem teku in da naj bi bila kmalu osvobojena vsa mesta in vasi v republiki Doneck.

Sorodna novica Prezelj: "To je agresija na celotno Ukrajino, sokriva pa je tudi Belorusija"

Pušilin je za rusko televizijo Rusija 24 dejal tudi, da je "poveljniški center operacij ukrajinske vojske v Donbasu praktično uničen". Poudaril je še, da se "prebivalci republike Doneck nimajo česa bati" in da bo njihova vojska "storila vse, da bo zagotovila varnost".

Lokalni ukrajinski poveljnik je sporočil, da so ruske sile zadele bolnišnico v regiji Doneck, umrli naj bi štirje ljudje, poroča Reuters.

Hudi spopadi v več ukrajinskih mestih

V središču Kijeva sta že zgodaj zjutraj odjeknili dve eksploziji, nato pa je bilo slišati sirene reševalnih vozil. Iz pristaniškega mesta Mariupol, ki je največje mesto v bližini frontne črte na vzhodu Ukrajine, so poročali o topniškem obstreljevanju.

Streli so odzvanjali tudi v stanovanjskih predelih mesta, poroča Reuters. Tamkajšnje oblasti so sporočile, da je bilo v bolnišnico sprejetih 26 ranjenih ljudi, potem ko je bil napaden vzhod območja. Diplomatski vir je dejal, da je bilo v predmestjih Mariupola obsežno streljanje in da je bilo slišati več sto eksplozij. Mariupol, kjer živi približno pol milijona ljudi, leži 10 kilometrov od območja, ki je pod nadzorom proruskih separatistov.

V Kramatorsku, ki je še bližje frontni črti, pa so odjeknile najmanj štiri močne eksplozije. O eksplozijah poročajo tudi iz pristaniškega mesta Odesa, približno 600 kilometrov oddaljenega od frontne črte. Po poročanju ukrajinskih reševalcev je v obstreljevanju bloka v regiji Harkov umrl deček. O eksplozijah poročajo tudi iz prestolnice Kijev. Dim se vali iz sedeža ukrajinske varnostno-obveščevalne službe.

Sorodna novica Janša: "Ukrajincem moramo ponuditi perspektivo hitrega članstva v Evropski uniji"

Ukrajinska vojska je medtem sporočila, da je v bližini mesta Harkov uničila štiri ruske tanke in v regiji Lugansk ubila 50 ruskih vojakov ter sestrelila šest ruskih letal. Moskva trdi, da ni bilo uničeno nobeno njeno vozilo ali letalo.

Napad tudi iz Belorusije

Ruske sile so ob beloruski pomoči Ukrajino zjutraj napadle tudi iz Belorusije. Okoli 5. ure po krajevnem času so se hkrati začeli napadi tudi s Krima, trdi ukrajinski obmejni organ.

Širijo se tudi lažni posnetki dogajanja

BBC poroča, da so se takoj po Putinovi oznanitvi začetka napadov na Ukrajino po družbenih omrežjih začeli širiti videoposnetki in fotografije, ki naj bi prikazovali aktualno dogajanje.

Veliko teh posnetkov je resničnih, veliko pa jih je tudi starih, ki prikazujejo pretekle spopade ali vojaške vaje. Tudi te posnetke uporabniki omrežij množično širijo.

BBC je tako med posnetki opazil tudi tiste iz Ukrajine iz leta 2014 ali iz vojne v Libiji leta 2011, širi se tudi posnetek eksplozije v Bejrutu iz leta 2020.

Ruska invazija na Ukrajino

Putin: Obramba Donecka in Luganska pred ukrajinsko agresijo

Putin je vojno zjutraj naznanil po televiziji. "Odločil sem se za vojaško operacijo," je dejal in napovedal maščevanje nad vsakomer, ki se bo uprl. Ob tem je dejal, da Rusija nima namena okupirati ukrajinskega ozemlja. Posebna operacija je po njegovih besedah namenjena "obrambi Donecka in Luganska pred ukrajinsko agresijo". Kot je povedal, je glavni cilj operacije "zaščita prebivalcev, ki so bili osem let žrtve genocida kijevskega režima". Dodal je, da bo Moskva začela demilitarizacijo in denacifikacijo Ukrajine, roki pravice pa bo izročila tiste, ki so izvedli številne grozote nad civilisti, še navaja Russia Today.

Sorodna novica EU z novimi sankcijami; ZDA se v spor ne bodo vmešale, Biden v Nemčijo pošilja 7000 vojakov

Rusija je nato potrdila, da je prekinila možnost plovbe za komercialna plovila po Azovskem morju.

Rusko obrambno ministrstvo je pozneje sporočilo, da se "pripadniki ukrajinske obmejne straže ne upirajo ruskim enotam". "Ukrajinska protiletalska zaščita je onesposobljena. Zmogljivosti vojaške infrastrukture ukrajinskih letalskih sil so zmanjšane," so zapisali na ruskem ministrstvu. Zatrdili so še, da enote ruske vojske ne izvajajo napadov na ukrajinska mesta. "Vojaška infrastruktura, zmogljivosti protiletalske zaščite, letalska oporišča in letalstvo ukrajinskih oboroženih sil so bili onesposobljeni z natančnim orožjem," so sporočili.

Tiskovni predstavnik Kremlja Dimitrij Peskov je dejal, da bo dolžina operacije odvisna od tega, kako hitro bodo napredovali in dosegli svoje cilje. "Cilj je, da se država očisti nacistov in nevtralizirajo vojaške zmožnosti Ukrajine," je dodal. Poudaril je, da nihče ne govori o okupaciji Ukrajine in da je ta izraz v tem kontekstu neprimeren.

Dodal je, da tako velike države, kot je Rusija, ni mogoče zapreti za železno zaveso. Zatrdil je, da so poteze Rusije "v interesu prihodnosti države" in da so zagotovili, da trg ne bo preveč občutil teh pretresov.

Predsednik ruskega spodnjega doma parlamenta Vjačeslav Volodin, ki je tesni Putinov zaveznik, je dejal, da je edini način, da se prepreči vojna v Evropi, demilitarizacija Ukrajine.

O krizi v Ukrajini na RTV Slovenija

Zaradi razmer v Ukrajini je bila danes ob 20. uri na TV SLO 1 na sporedu posebna oddaja Vojna v Ukrajini. Voditelj je bil Adrijan Bakič, urednica Meta Dragolič. Tarča bo na sporedu znova prihodnji četrtek ob 20. uri.

O razmerah v Ukrajini so se pogovarjali tudi v oddaji Studio ob 17.00 na Prvem programu Radia Slovenija.

Zelenski razglasil vojno stanje in vsem obljubil orožje

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v prvem nagovoru državljanom po začetku vojaške operacije napovedal, da bodo naredili vse za obrambo države. Ruse je v ruščini neposredno pozval, naj ne podprejo velike vojne v Evropi. Povedal jim je, da jim lažejo glede Ukrajine. Dodal je, da je večkrat poskušal poklicati Putina, vendar ni bilo nobenega odgovora. V državi so že predtem razglasili mesec dni trajajoče izredne razmere. Ukrajinski zunanji minister je Rusijo obtožil, da je začela vojno v polnem obsegu, in pozval Združene narode, naj storijo vse, kar je mogoče, da jo ustavijo.

Zelenski je dejal, da je Rusija izvedla zračne napade na ukrajinsko infrastrukturo in na mejne prehode ter da so v več mestih odjeknile eksplozije. Po celotni državi je razglasil vojno stanje. Dejal je tudi, da je govoril z ameriškim predsednikom Joejem Bidnom.

Pozneje je sporočil, da je Ukrajina pretrgala diplomatske odnose z Rusijo. Kijev je že odpoklical svojega stalnega predstavnika v Moskvi na posvetovanja, potem ko je Rusija na začetku tega tedna priznala separatistični republiki Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine kot neodvisni državi. Ukrajina ima poleg veleposlaništva v Moskvi še štiri konzulate – v Sankt Peterburgu, Rostovu, Jekaterinburgu in Novosibirsku.

Vse državljane je Zelenski pozval k oboroženemu uporu. "Vsem, ki si to želijo, bomo zagotovili orožje," je dodal.

V ločeni izjavi je ukrajinsko zunanje ministrstvo zapisalo, da je cilj ruske ofenzive uničenje ukrajinske države, poroča Reuters. Ukrajinski zunanji minister Dmitro Kuleba je poudaril, da to ni ruska invazija le na vzhod Ukrajine, ampak da je to napad v polnem obsegu iz različnih smeri.

Nekateri Ukrajinci bežijo, drugi se zalagajo z nujnimi potrebščinami

Ukrajinska policija je sporočila, da bo začela razdeljevati orožje vojnim veteranom. V prestolnici Kijev so pred trgovinami in bankomati nastale dolge vrste ljudi, ki se skušajo založiti z osnovnimi potrebščinami. Drugi pa so se odločili zapustiti trimilijonsko mesto in oditi proti zahodu, zato na nekaterih cestah nastajajo dolgi zastoji vozil.

S temno barvo sta označena dela pod nadzorom separatistov, s svetlejšo regiji z imenom Doneck in Lugansk. Foto: MMC RTV SLO
S temno barvo sta označena dela pod nadzorom separatistov, s svetlejšo regiji z imenom Doneck in Lugansk. Foto: MMC RTV SLO

Lukašenko: Naša vojska bo sodelovala, če bo potrebno

Beloruski predsednik Aleksander Lukašenko je dejal, da beloruske vojaške enote v ruskem vdoru v Ukrajino niso sodelovale, bi pa lahko, če bi bilo to potrebno. Obenem je v Minsku predlagal pogovore med Moskvo in Kijevom. Belorusija je zaprla svoj zračni prostor za civilna letala.

Zaprt zračni prostor nad Ukrajino in jugom Rusije

Zračni prostor nad Ukrajino je zaprt, Rusija je do 2. marca odpovedala vse domače polete v bližini meje z Ukrajino. Tudi Rusija je sporočila, da je zaprla 12 letališč na jugu države in ves zračni promet nad tem območjem.

Moldavija in Litva razglasili izredne razmere

Moldavska predsednica Maia Sandu je sporočila, da bo uvedla izredne razmere in da je Moldavija pripravljena sprejeti na desettisoče ljudi, ki bežijo iz sosednje Ukrajine. "Pomagali bomo ljudem, ki potrebujejo našo podporo in pomoč," je dejala. Na mejnih prehodih med državama je že gneča. Moldavija je tudi sporočila, da bo zaprla svoj zračni prostor.

Izredne razmere je razglasil tudi litovski predsednik Gitanas Nauseda. Na mejo je poslal vojsko. Ukrajino sta zapustila latvijski in estonski zunanji minister, ki sta prišla predtem Kijevu izrazit podporo.

Evropske države se pripravljajo na sprejem beguncev

Države na vzhodu Evrope se pripravljajo na sprejem beguncev iz Ukrajine. Poljska je ob meji z Ukrajino že postavila več sprejemnih centrov. Tam bo prebeglim Ukrajincem ponudila hrano, zdravila in jim zagotavljala informacije. Varšava je ob tem poudarila, da bodo diplomatske misije v Ukrajini ostale odprte tako dolgo, kot bo to mogoče. Združeni narodi ocenjujejo, da je svoje domove zapustila več kot 100.000 ljudi.

Madžarska je sporočila, da bo njena vojska pomagala oblikovati koridorje za begunce. Tudi njihovo veleposlaništvo v Kijevu za zdaj ostaja odprto. Slovaške železnice so prekinile povezave z Ukrajino, nizkocenovni letalski prevoznik Wizz pa je začasno odpovedal vse polete v Ukrajino in iz nje. Tudi Slovaška je poudarila, da je pripravljena odpreti vrata Ukrajincem. "Pomagali bomo vsem, tudi tistim, ki nimajo vseh potrebnih dokumentov," so sporočili. Bolgarski premier Kiril Petkov je napovedal, da bodo odprli hotele in druge turistične nastanitve zanje.

Mednarodni odbor Rdečega križa je vse strani v sporu pozval, naj spoštujejo mednarodno humanitarno pravo, zaščitijo civiliste in zagotovijo osnovne potrebščine, kot sta voda in električna energija.

Protesti proti Rusiji v več mestih

V številnih mestih po vsem svetu, med njimi Rimu, Berlinu, Rigi, Varšavi, Stockholmu in Barceloni, ljudje pred ruskimi veleposlaništvi oziroma konzulati ter v središčih mest protestirajo proti potezam Rusije. Zahtevajo, da ustavijo Putina in da znova zavlada mir.

"Rusi si ne želijo vojne"

Dopisnica RTV Slovenija iz Rusije Vlasta Jeseničnik je poročala, da si rusko prebivalstvo "absolutno ne želi" vojne. "To sta dva naroda, ki sta imela veliko skupne zgodovine že v Sovjetski zvezi. Ogromno ljudi ima na obeh straneh meje prijatelje," pojasnjuje. V naslednjih dneh sicer pričakuje proteste proti ruski invaziji, a ti gotovo ne bodo množični, saj "oblasti tega gotovo ne bodo dovolile", poleg tega pa ni (opozicijskih) voditeljev, ki bi take proteste vodili ali jih organizirali – večina jih je namreč bodisi v zaporu (Navalni) bodisi v tujini.

Dogajanje v Ukrajini skozi oči nekdanjega dopisnika iz Moskve