Močno zagrajen tranzitni center Röszke med Madžarsko in Srbijo. Foto: EPA
Močno zagrajen tranzitni center Röszke med Madžarsko in Srbijo. Foto: EPA

Madžarska je leta 2017 v primeru iransko-afganistanske družine, ki je zaprosila za azil na Madžarskem in je bila zaprta v tranzitnem območju na meji s Srbijo, kršila prepoved nečloveškega in ponižujočega ravnanja ter pravico prebežnikov do svobode in varnosti, je odločilo Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.

Petčlanska iransko-afganistanska družina je bila med aprilom in avgustom 2017 nastanjena na t. i. tranzitnem območju Röszke, kjer so živeli v zabojniku, velikem 13 kvadratnih metrov. V tistem času je bila na območju izjemna vročina. Otrokom ni bila zagotovljena ustrezna prehrana, njihovemu očetu pa so celo popolnoma odrekli hrano, ker je v preteklosti že zaprosil za azil na Madžarskem.

"Primer je pomemben ne le za prosilce za azil, temveč tudi za razmerje med sodiščema"

Sodišče v Strasbourgu je danes pritrdilo tožnikoma – družina je sicer že avgusta 2017 odpotovala naprej v Nemčijo in tam pridobila mednarodno zaščito – in presodilo, da so jim bile kršene pravice, še posebej glede na to, da je bila mati takrat noseča in so bili otroci majhni. Otrokom mora Madžarska zato plačati vsakemu po 6500 evrov, odraslima tožnikoma po 4500 evrov in vsej družini skupaj še 5000 evrov odškodnine.

Helsinški odbor: ESČP priznal, da je namestitev v tranzitni coni nezakonita omejitev svobode

Madžarski Helsinški odbor je pozdravil sodbo sodišča, "ki je priznalo dejansko in pravno realnost primera in prišlo do zaključka, ki se razlikuje od zaključka v primeru Ilias in Ahmed ter ni v nasprotju s pravnimi standardi Evropske unije", je za MMC sporočila pravnica pri organizaciji Gruša Matevžič.

Spomnimo, tožba dveh državljanov Bangladeša, poznana kot Ilias in Ahmed, proti Madžarski iz novembra 2019 je bila zadnja sodba ESČP-ja glede pridržanj prosilcev za azil v dveh madžarskih tranzitnih conah na meji s Srbijo.

ESČP je takrat sprva pritrdil tožnikom, vendar so po pritožbi Madžarske razsodili, da kratkotrajna namestitev prosilcev na tranzitnem območju ni pomenila "omejitve svobode".

"Dejstva današnje sodbe in veljavni pravni okvir, ki sta se spremenila po 28. marcu 2017, pa sta bistveno drugačna, kar upravičuje odločitev Sodišča, ki je prišlo do drugačnega sklepa o naravi namestitve v tranzitnem območju, in ugotavlja, da je bila tokrat pritožnikom kršena pravica do svobode v nasprotju s 5. členom konvencije," še pojasnjuje Gruša Matevžič.

ESČP se je s tem "končno pridružil mednarodnemu konsenzu" s ključnimi akterji na področju človekovih pravic, zaradi česar na madžarskem Helsinškem odboru upajo, da bodo tej sodbi sledile še druge pozitivne sodbe v skupno 39 primerih, ki so še pred sodiščem.

Madžarska omejila možnost vlaganja prošenj za azil

Madžarska je leta 2015 na meji s Srbijo vzpostavila tranzitna območja in prebežnikom bistveno omejila možnost vlaganja prošenj za azil. Zaradi zadrževanja prosilcev za azil v teh taboriščih, kjer so bivali v transportnih zabojnikih, obkroženi z visoko ograjo in bodečo žico, je bila tarča ostrih kritik tako Sveta Evrope (SE) kot Evropske unije. Da so bile pri tem kršene pravice prebežnikov, sta že večkrat odločili tako sodišče Sveta Evrope za človekove pravice kot Sodišče EU-ja.