Starost je pomemben dejavnik, ki močno vpliva na prihodnost prosilcev za azil v Nemčiji. Osnovno pravilo, ki velja, je, da mladoletne osebe brez spremstva ne smejo deportirati, po prihodu v Nemčijo pa ima pravico do takojšnjega šolanja ali udeležbe izobraževalnih tečajev.

V Nemčijo je leta 2013 prišlo 2.486 mladoletnih prebežnikov brez spremstva, leta 2014 4.398, leta 2015 22.255 in leta 2016 35.939. Foto: EPA

Kot poroča Deutsche Welle, že dalj časa potekajo žolčne debate o obveznem preverjanju starosti mladoletnih prebežnikov brez spremstva. V praksi velja, da ima vsaka zvezna dežela drugačna pravila glede preverjanja starosti prebežnikov. Lani je ministrstvo za zdravstvo podalo predlog, v skladu s katerim bi uvedli obvezno rentgensko preverjanje starosti, kar pa je nemško zdravniško združenje (BÄK) zavrnilo.

Izsledki študije bodo znani do konca leta 2020
Zdaj je pristojni minister Jens Spahn prižgal zeleno luč za izvedbo milijon evrov vredne študije, ali bi lahko starost določali s pomočjo ultrazvoka. Inštitut Fraunhofer je razvil manjšo premično napravo, veliko približno kot škatla za čevlje. "Razumem, da zdravniki nasprotujejo uporabi rentgena za določanje starosti mladih prebežnikov. Toda starost moramo določiti. Ker ima to vlogo v azilnem procesu in kadar obstaja dvom, tudi v pravnem postopku. Zato moramo odkriti način, kako to narediti čim manj invazivno," je dejal Spahn. Izsledki študije naj bi bili znani do konca leta 2020.

Izbruh polemik o starosti po umoru 15-letnice

V Nemčiji so se polemike glede določanja starosti mladoletnih prebežnikov brez spremstva razplamtele po umoru 15-letnice decembra 2017 v Kandlu. Za njen umor je bil na osem let in šest mesecev zapora obsojen Afganistanec Abdul D, ki je ob prihodu v Nemčijo aprila 2016 oblastem dejal, da je star 15 let. Po umoru so se pojavili dvomi glede njegove starosti in v končnem poročilu je bilo zapisano, da je imel v času umora najmanj 17 let in 6 mesecev, a da je dejansko imel najverjetneje 20 let. Sodili so mu kot mladoletniku.

Kritiki predloga o uporabi rentgena opozarjajo, da bi lahko uporaba rentgenskih preiskav škodovala telesu, ob tem pa postavljajo pod dvom tudi natančnost rezultatov tovrstnih preiskav. Določene zapestne kosti so v mlajših letih iz hrustanca, pozneje pa okostenijo. To se spreminja z leti, v kateri fazi pa je ta proces, pa se da določiti s pomočjo rentgenskih žarkov. Vendar pa ta proces pri vseh ne poteka enako, posledično lahko takšni testi pokažejo do tri leta napake navzgor ali navzdol. Nekdo, ki trdi, da je star 18 let, bi lahko bil torej star od 15 do 21 let.

Predsednik nemške zdravniške organizacije (BÄK) Frank Ulrich Montgomery je možnost uporabe ultrazvoka namesto rentgenskih preiskav pozdravil, hkrati pa poudaril, da je treba še preveriti zanesljivost izidov ultrazvoka za določanje starosti.

V nekaterih drugih državah EU-ja že obstajajo obvezne preverbe starosti. V Belgiji preverijo starost vsakega prosilca za azil, če ta ne more dokazati svoje starosti z dokumenti. Opravijo rentgenski pregled njihovih zob, rok in ključnice. V Italiji naredijo rentgenski pregled zapestij, na Švedskem pa z magnetno resonanco slikajo zobe in kolena, pri čemer velja, da so ta slikanja prostovoljna in da jih upoštevajo kot pravni dokaz, še piše Deutsche Welle.

Na Bavarskem se prosilci izobražujejo do 21. leta
Odkar se je leta 2011 začelo povečevati število prosilcev za azil, je Bavarska zvišala starost za obvezno izobraževanje za prosilce za azil na 21 let, medtem ko v drugih zveznih deželah velja, da se morajo obvezno izobraževati do 18. leta. V nekaterih primerih na Bavarskem lahko izobraževalne institucije zaprosijo tudi za podaljšanje in se lahko prosilci za azil izobražujejo do 25. leta. Bavarska je po letu 2015 za izobraževanje 2.000 učiteljev, ki učijo nemščine približno 58.500 prebežniških otrok, namenila več sto milijonov evrov. V Severnem Porenju - Vestfaliji so za učenje nemščine približno 95.000 otrok zaposlili približno 1.500 učiteljev.