Odvetnica Juliana Assangea Jennifer Robinson. Foto: EPA
Odvetnica Juliana Assangea Jennifer Robinson. Foto: EPA

Assange je ob prihodu v sodno dvorano deloval mirno, spremljala sta ga dva varnostnika. Glavna obravnava se je začela z zaslišanji in naj bi trajala teden dni, nato pa se bo nadaljevala 18. maja.

Obravnave sta se udeležila tudi Assangeov oče in brat, John Shipton in Gabriel Shipton. Oče je dejal, da oblasti nad njegovim sinom izvajajo "sovraštvo brez primere". Sodni proces sicer spremlja več kot 30 politikov iz 12 držav.

Primer proti 48-letnemu Julianu Assangeu, ki je trenutno v strogo varovanem zaporu Belmarsh na vzhodu Londona, sicer velja za preizkusni kamen za svobodo medijev v digitalni dobi in meje ameriškega pravosodja.

Oče Juliana Assangea John Shipton. Foto: EPA
Oče Juliana Assangea John Shipton. Foto: EPA

Grozi mu 175 let zapora

Obtožnica Assangea v 18 točkah obtožuje vohunjenja in zarote z ameriško žvižgačko Chelsea Manning, ki naj bi ji pomagal dešifrirati geslo računalniškega omrežja ameriške administracije. Če ga bodo spoznali za krivega, mu grozi do 175 let zapora.

Assange je leta 2010 objavil zaupne ameriške dokumente, ki so razkrivali tudi zločine, ki jih je ameriška vojska izvajala v Iraku. Dve leti kasneje se je zatekel na ekvadorsko veleposlaništvo v Londonu, kjer je ostal sedem let do aprila lani, ko ga je ekvadorska vlada izgnala. Britanska policija ga je zaprla, saj je leta 2012 prekršil določila izpusta po plačilu varščine. Takrat se je še otepal obtožb o posilstvu na Švedskem, ki pa je novembra lani opustila pregon.

Pozivi k neizročitvi

Glavna obravnava proti Julianu Assangeu

Komisarka Sveta Evrope za človekove pravice Dunja Mijatović in več nevladnih organizacij so pretekli teden že pozvale London, naj Assangea ne izročijo.

Danes so se odzvali tudi v Društvu novinarjev Slovenije, Mirovnem inštitutu, Transparency International Slovenia in Sindikatu novinarjev Slovenije, ki prav tako nasprotujejo izročitvi Assangea ZDA. V skupni izjavi so zapisali, da se pridružujejo pozivu organizacije Novinarji brez meja, ki nasprotuje izročitvi Assangea ZDA, zahteva njegovo izpustitev iz zapora iz humanitarnih razlogov in poziva ZDA k opustitvi pregona. Objava dokumentov je bila nedvomno v javnem interesu, in ne dejanje vohunjenja, še menijo.

Organizacije so ob tem spomnile tudi na navedbe Nilsa Melzerja, posebnega poročevalca Združenih narodov za mučenje ter druge krute, nehumane ali ponižujoče obravnave in kaznovanja ter skupine Zdravniki za Assangea, da Assangeu v zaporu Belmarsh, kjer je v izolaciji, ne nudijo ustrezne zdravstvene oskrbe.

Transparenti s pozivi po neizročitvi Assanga. Foto: Reuters
Transparenti s pozivi po neizročitvi Assanga. Foto: Reuters

Protestniki v Ljubljani zahtevali Assangeovo izpustitev

Tudi v Ljubljani pred britanskim veleposlaništvom so protestniki zahtevali osvoboditev Assangea ter opozarjali na pomen svobode medijev in govora. Resnico je treba širiti in javnost ima pravico, da je obveščena o delovanju vlad, so pozivali. "Julian Assange, njegova ne-svoboda, je tudi moja," je pisalo na enem od plakatov protestnikov.

Tudi govorci na Globalnem protestu proti kriminalizaciji novinarstva so opozarjali, da obtožnice ZDA proti Assangeu spodkopavajo pravico javnosti do informiranja, svobodo medijev in govora. Obenem po njihovem tudi razmere v Sloveniji niso najbolj rožnate, ko na primer, kot so opozorili, strankarski mediji širijo lažne novice.

Avtobiografija Juliana Assangea