Pogled na jedrsko elektrarno v Zaporožju, največjo nuklearko v Evropi. Foto: EPA
Pogled na jedrsko elektrarno v Zaporožju, največjo nuklearko v Evropi. Foto: EPA

Ukrajinska jedrska agencija Energoatom je na Telegramu delila sporočilo župana mesta Energodar Dmitra Orlova, ki se je sicer aprila umaknil na območje pod nadzorom Kijeva, da je prejel informacije tamkajšnjih prebivalcev o novem ruskem obstreljevanju v smeri industrijskega območja mesta in jedrske elektrarne. Prebivalce je pozval, naj se umaknejo z ulic. Ni navedel, ali je kateri od izstrelkov zadel območje elektrarne.

Ruski uradnik je nato za obstreljevanje okrivil ukrajinske sile. "Energodar in jedrsko elektrarno v Zaporožju znova obstreljujejo milice ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega," je dejal član proruske lokalne uprave Vladimir Rogov. Po njegovih besedah naj bi rakete padle na območja, ki so na bregovih reke Dneper. Pri tem ni poročal o morebitnih žrtvah in škodi.

Reka Dneper sicer deli območja, ki jih okupira Rusija, in tista, ki so pod nadzorom Ukrajine.

Obveščevalna služba ukrajinskega obrambnega ministrstva je predtem posvarila pred novimi "ruskimi provokacijami" na območju jedrske elektrarne Zaporožje. Navedli so, da so ruske čete pred bližnjim mestom parkirale samohodno havbico Pion in nanjo nalepile ukrajinsko zastavo. Nadzor nad območjem imajo sicer ruske sile.

Ukrajina in Rusija se obtožujeta za obstreljevanja pri jedrski elektrarni

Kijev in Moskva sta si ta mesec že večkrat izmenjala obtožbe zaradi obstreljevanja območja elektrarne, kar je povzročilo strah pred jedrsko katastrofo. Rusija je tudi zahtevala zasedanje Varnostnega sveta Združenih narodov, na katerem je generalni sekretar ZN-a Antonio Guterres posvaril pred jedrsko katastrofo.

Ukrajinske oblasti, ki Moskvo obtožujejo, da je v elektrarno namestila več sto vojakov in skladišče orožja, so pozvale k vzpostavitvi demilitariziranega območja okoli elektrarne.

V Donecku spopadi za vas Piski

V pokrajini Doneck na vzhodu Ukrajine se medtem nadaljujejo spopadi med ruskimi in ukrajinskimi silami. Rusija je sporočila, da so prevzeli nadzor nad vasjo Piski na obrobju Donecka, vendar je Ukrajina pozneje sporočila, da na območju potekajo hudi spopadi.

Ruska vojska ima težave z dobavo zalog, opozarjajo britanski obveščevalci. Foto: Reuters
Ruska vojska ima težave z dobavo zalog, opozarjajo britanski obveščevalci. Foto: Reuters

Ukrajinske sile poškodovale dva mostova prek Dnepra

Britanski vojaški obveščevalci so sporočili, da sta glavna cestna mostova, ki ruskim silam omogočata dostop do žepov pod rusko okupacijo na zahodnem bregu Dnepra v pokrajini Herson, verjetno toliko poškodovana, da sta zdaj za vojsko neuporabna.

Tudi če bi Rusiji uspelo mostova znatno popraviti, bosta ostala glavni ranljivi točki, sporoča britansko obrambno ministrstvo. V poročilu so britanski obveščevalci zapisali, da je dobava zalog za več tisoč ruskih vojakov na zahodnem bregu reke skoraj zagotovo odvisna od le dveh začasnih, pontonskih mostov.

To omejuje dobavo, kar pomeni, da bo za vzdržljivost sil na drugi strani reke verjetno ključno to, koliko zalog je Rusija tam že nakopičila.

Dve raketi prileteli na Harkov

Guverner pokrajine Harkov Oleg Sinegubov je za nacionalno televizijo povedal, da sta mesto Harkov ponoči zadeli dve ruski raketi. Žrtev po njegovih besedah ni bilo, sta pa raketi zadeli tehniško šolo in stanovanjsko naselje.

Podoljak: Vojna se bo končala z vrnitvijo Krima

Ukrajinski predsedniški svetovalec Mihajlo Podoljak je dejal, da bo njegova država kot pogoj za konec vojne zahtevala vrnitev polotoka Krim, ki si ga je Rusija priključila leta 2014, in kaznovanje ruskih voditeljev, ki so februarja odredili invazijo. "Rusija je začela vojno proti Ukrajini leta 2014 z zavzetjem Krima. Vojna se mora končati z osvoboditvijo Krima in zakonitim kaznovanjem pobudnikov 'posebne vojaške operacije'," je zapisal na Twitterju.

Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je medtem ponovil svoj poziv, naj države po svetu prenehajo izdajati turistične vizume ruskim državljanom. Evropska unija bo o tej pobudi, ki jo podpirajo tudi Latvija, Estonija, Finska in predsedujoča Češka, razpravljala na srečanju konec avgusta.

Moskva svari ZDA glede zasega premoženja

Medtem je rusko zunanje ministrstvo sporočilo, da bi morebiten ameriški zaseg ruskega premoženja "trajno poškodoval dvostranske odnose" Rusije in ZDA, kar da ni v interesu nobene od obeh držav. Kot poroča Reuters, ni jasno, na katero premoženje se nanaša opozorilo ruskega ministrstva.

Z ministrstva še dodajajo, da se je ameriški vpliv v Ukrajini povečal do te mere, da "postajajo Američani vse bolj neposredno vpletena stran v konfliktu".

Visoki predstavnik ruskega zunanjega ministra je tudi sporočil, da se bodo odnosi med ZDA in Rusijo hudo poslabšali ali celo prekinili, če bo Washington označil Rusijo za državo podpornico terorizma.

Še dve ladji izpluli iz črnomorskih pristanišč – skupno 16

Turško obrambno ministrstvo je sporočilo, da sta iz ukrajinskih pristanišč ob Črnem morju izpluli še dve tovorni ladji. Skupno število ladij, ki so zapustile pristanišča po dogovoru med Ukrajino in Rusijo, doseženo ob posredovanju ZN-a in Turčije, se je tako povišalo na 16.