Senatorji opozicijske Demokratske stranke so glasovanje protestno zapustili, saj je vlada svoj maksipopravek dostavila šele popoldne, nanj pa je vezala tudi zaupnico, s čimer je onemogočila širšo parlamentarno razpravo. Proračun bo po božiču potrjevala še poslanska zbornica.

Tako imenovana "vlada sprememb" rešuje italijanske težave propagandistično učinkoviteje kot prejšnje, toda vodila so nespremenjena: novo zadolževanje, novi davki in novi "bombončki".

Glavni proračunski postavki – uvedba temeljnega dohodka za revne in hitrejše upokojevanje – sta po bruseljskem vetu dobili za četrtino manj: skupaj 11 milijard evrov. Sklad za javne investicije so z devetih načrtovanih skrčili na 3,6 milijarde evrov – in to za tri leta.

Višji davki za večino

Nižje davke bo plačevalo samo nekaj sto tisoč samozaposlenih in tisti upokojenci, ki se iz tujine vrnejo na jug države – za številne pa se višajo. Neprofitne organizacije bodo plačevale enak davek kot podjetja, kar je dvakrat več kot doslej. Nov je triodstotni davek na poslovanje po spletu, višji so davki na igre na srečo, odpravljena je omejitev višine dajatev, ki so v pristojnosti občin.

In še "bombončki": milijarda in pol za povračilo izgub malim investitorjem v banke, nobenih kazni in obresti za manj premožne dohodninske zamudnike zadnjih let, nižja obdavčitev za proizvajalce prepečenca in male pivovarje – pa vsaj še 226 milijonov za krpanje lukenj po cestah v Rimu in subvencioniranje nakupa modernejših televizorjev in otroških avtosedežev z alarmom.

Sredstva za invalide, sirote

Pa vendar: vlada namenja dodatna sredstva za mobilnost invalidov, za sirote ubitih mater in za preprečevanje uživanja mamil. Uvaja novo takso za večje onesnaževalce med avtomobili in subvencijo na nakup električnih vozil. Iz rezov v javne prispevke tiskanim medijem je slovenske časopise izvzela.

Leta '20 ostaja nepokritih za 23 milijard evrov odhodkov, leta '21 pa za 29 milijard. Če ne najdejo pokritij, bo Italija morala zvišati DDV z 22 na vsaj 25 odstotkov.