Posadka Aquariusa 2 zdaj ve, kje bo lahko izkrcala rešene prebežnike. Foto: Reuters
Posadka Aquariusa 2 zdaj ve, kje bo lahko izkrcala rešene prebežnike. Foto: Reuters
Prebežniki
Dobrodelna organizacija SOS Mediteranee poziva članice EU-ja k pomoči, a za zdaj neuspešno. Foto: Reuters

Najprej bodo prebežnike, med njimi 17 žensk in 18 otrok, v mednarodnih vodah izkrcali na patruljni čoln in prepeljali na Malto, od koder jih bodo poslali v omenjene štiri države Evropske unije. "Operacija bo izvedena takoj, ko bo to logistično izvedljivo," je sporočila malteška vlada.

"Malta in Francija sta ponovno združili moči za reševanje migrantskega zastoja. S predsednikom Emmanuelom Macronom in drugimi voditelji želimo pokazati, da je večstranski pristop mogoč," je tvitnil malteški premier Joseph Muscat.

Francija je predtem zavrnila možnost, da bi rešene prebežnike prepeljali v pristanišče v francoskem Marseillu. Finančni minister Bruno le Maire je sporočil, da se morajo ladje po evropskem pomorskem pravu zasidrati v najbližjem pristanišču glede na svoj položaj in da Marseille temu merilu ne ustreza. Acquarius 2 trenutno stoji ob malteški obali.

Panama želi ladjo izbrisati iz svojega registra
Aquarius 2 bo po izkrcanju ljudi, rešenih ob libijski obali, odplul proti pristanišču v Marseillu v Franciji, kjer bodo uredili njegov status. Panama je namreč pred dnevi sprožila postopek za izbris ladje iz svojega ladijskega registra. Kot so pojasnili, obstajajo navedbe, da je ladja kršila mednarodne pravne predpise v povezavi s prebežniki. Na potezo so se človekoljubne organizacije odzvale z ogorčenjem in pozvale članice Evropske unije, naj ukrepajo.

Italijanski notranji minister Matteo Salvini zanika, da se je Panama za začetek postopka o izbrisu odločila zaradi pritiskov Italije. Salvini namreč vse od nastopa nove italijanske vlade junija letos zagovarja ničelno toleranco do prebežnikov, ki skušajo s čolni doseči italijansko obalo.

Italijanska desna populistična vlada je v ponedeljek tudi soglasno sprejela predlog nove, strožje zakonodaje za boj proti nezakonitim migracijam, ki bo med drugim omogočil hitrejši izgon prosilcev za azil in lažji odvzem italijanskega državljanstva prebežnikom.

V prvem letošnjem četrtletju je Italija po podatkih raziskovalnega centra za migracije Fondazione ISMU obravnavala 23.000 prošenj za azil. Od tega so jih 61 odstotkov zavrnili, 21 odstotkom prosilcev so dali humanitarno zaščito, status begunca pa šestim odstotkom.