Za vstop v slovensko severno sosedo je obvezna registracija na spletu, pri čemer velja izjema za dnevne migrante, tiste, ki potujejo skozi državo, in izredne obiske v družinskem krogu.

V elektronski registraciji pred potovanjem v Avstrijo je treba poleg imena, datuma rojstva in elektronskega naslova navesti tudi domači naslov in naslov, kjer bo posameznik prebival v Avstriji. Vpisati je treba tudi datum vstopa in morebitnega predvidenega izstopa iz države ter navesti države, v katerih je bil posameznik v zadnjih desetih dneh.

Še vedno obvezna desetdnevna karantena

Po registraciji bo posameznik na svoj elektronski naslov prejel dokument s kodo QR, ki ga bo lahko natisnil ali na pametnem telefonu pokazal ob vstopu v Avstrijo. Obrazec za registracijo v tiskani obliki bo sicer mogoče izpolniti tudi ročno na mejnih prehodih, a oblasti svetujejo elektronsko registracijo.

Še vedno sicer velja obvezna desetdnevna karantena po vstopu v Avstrijo, ki jo je mogoče končati po najmanj petih dneh ob predložitvi negativnega izvida testa na koronavirus.

• Hrvaška: Obvezni testi in samoizolacija

Hrvaška pa se je medtem odločila za podaljšanje prepovedi začasnega vstopa v državo v primeru nenujnih potovanj. Vsi potniki, ne glede na državljanstvo, ki prihajajo iz tistih držav Evropske unije (EU), ki niso na zelenem seznamu Evropskega centra za nadzor bolezni (ECDC), torej tudi Slovenije, morajo ob vstopu na Hrvaško pokazati negativen izvid PCR-testa, ki ni starejši od 48 ur.

V nasprotnem primeru morajo na lastne stroške opraviti ta test takoj po vstopu v državo in do potrditve negativnega izvida počakati v obvezni samoosamitvi.

Če testiranja ni mogoče opraviti takoj po vstopu, je obvezna desetdnevna samoosamitev. Ta ukrep bo veljal najmanj do 31. januarja.

Posebna pravila za države z novim sevom

Na Hrvaško sicer veliko ljudi prihaja za to, da bi pomagali pri sanaciji po nedavnem potresu. V državo lahko vstopijo ob soglasju nacionalnega štaba civilne zaščite, kar pomeni, da negativnih izvidov testov ne potrebujejo.

Obenem Hrvaška uvaja nekatere posebne ukrepe za države, v katerih se je pojavil novi sev koronavirusa – za zdaj sta na seznamu Združeno kraljestvo in Južna Afrika. Potniki iz teh držav bodo pri vstopu na Hrvaško potrebovali negativen izvid testa PCR, ki ni starejši od 48 ur, vendar bodo morali kljub temu v obvezno karanteno ali samoosamitev za 14 dni. Karanteno bo mogoče skrajšati, če bo po sedmih dneh opravljen novi test PCR, ki bo imel negativen izvid.

Na Hrvaškem v preteklih 24 urah še 715 okužb

Na Hrvaškem so v preteklih 24 urah ob opravljenih 5335 testih potrdili 715 okužb, umrlo pa je 33 bolnikov s covidom-19. Doslej so proti covidu-19 cepili več kot 41.500 ljudi in porabili skoraj tri četrtine vseh odmerkov cepiva, ki so jih dobili doslej.

Dnevno število novih okužb je nižje, kot je bilo prejšnja dva petka, prejšnji petek so ob opravljenih 6742 testih zaznali 1098 novih okužb, teden pred tem pa po 5631 testih 1170 novih okužb.

Od začetka tedna so našteli 3819 novih okužb, kar je 23 odstotkov manj kot v prvih petih dneh prejšnjega tedna. 14-dnevna incidenca okužb na 100.000 prebivalcev znaša 288,8, stopnja smrtnosti na milijon prebivalcev pa 1093,6.

V preteklih 24 urah je bilo v Primorsko-goranski županiji 63 novih okužb, v Istrski pa 13. Na Hrvaškem je trenutno 4653 aktivnih primerov okužbe, v bolnišnicah se zdravi 1855 bolnikov s covidom-19, 160 jih potrebuje medicinske ventilatorje.

Skupno so od 25. februarja lani potrdili 223.812 okužb s koronavirusom in 4550 smrtnih žrtev covida-19, okrevalo pa je več kot 214.600 bolnikov.

Hrvaški notranji minister Davor Božinović je potrdil, da bodo doslej veljavne epidemiološke ukrepe podaljšali do 31. januarja. Napovedal je, da bodo nekaj dni pred njihovim potekom odločili o ukrepih v prvi polovici februarja, saj je zdaj še prezgodaj za ocene, ali bo ukrepe mogoče omiliti.

• Velika Britanija zapira vse potovalne koridorje

Velika Britanija bo s ponedeljkom zaprla vse potovalne koridorje, da bi tako "zmanjšala tveganje vnosa še neidentificiranih novih sevov koronavirusa", je sporočil premier Boris Johnson. Kdor koli bo vstopal v državo iz tujine, bo to lahko storil zgolj z negativnim izvidom testa oz. karanteno.

Odločitev je bila sprejeta po tem, ko je v petek začela veljati prepoved vstopa potnikov iz Južne Amerike in Portugalske, potem ko se je v Braziliji pojavil novi sev koronavirusa. Johnson je dejal, da bo ukrep veljal najmanj do 15. februarja. Kot je še dodal, so dodatni ukrepi nujno potrebni, da bi preprečili vnos novih sevov in še dodatno poslabšanje epidemiološke slike.

V zadnjih 24 urah so na Otoku zaznali še 55.761 novih primerov okužb, 1.280 bolnikov je umrlo.

• V polovici italijanskih dežel zaostritev ukrepov

V nedeljo bodo v približno polovici italijanskih dežel zaostrili ukrepe za zajezitev koronavirusa. Najstrožji bodo veljali v Lombardiji, na Siciliji in Južnem Tirolskem, ki bodo zdaj obarvane rdeče, kar pomeni najstrožje ukrepe. Poleg omejitev, ki veljajo za celotno državo, morajo biti tam zaprti tudi bari in restavracije. Od trgovin so lahko odprti samo supermarketi, trgovine z nujnimi potrebščinami in lekarne.

12 od skupno 20 dežel, med njimi tudi Furlanija – Julijska krajina in Benečija (Veneto), bo od nedelje oranžnih. Tudi tam lahko bari in restavracije strežejo le hrano in pijačo za s seboj. So pa odprte vse trgovine.

Druge dežele in pokrajina Trentino, ki skupaj z Bolzanom sestavlja deželo Trentinsko – Zgornje Poadižje, bodo medtem rumene, kar pomeni najblažje ukrepe. Tam so lahko odprti tudi bari in restavracije, a le do 18. ure. Tam se lahko po novem odprejo tudi muzeji.

Povsod po Italiji bo še naprej za prebivalce prepovedano gibanje med posameznimi deželami, razen če morajo na delo, k zdravniku ali imajo druge nujne opravke. Prebivalci rumenih območij se lahko prosto gibljejo po celotni deželi, tisti, ki živijo na rdečih in oranžnih, pa samo znotraj svojih občin. Povsod bo še naprej v veljavi nočna policijska ura med 22. in 5. uro. Ob koncih tedna in praznikih morajo biti zaprti vsi trgovski centri po državi.

Posamezno gospodinjstvo bosta lahko še naprej obiskali največ dve osebi, pri čemer otroci do 14. leta in ljudje, ki potrebujejo pomoč, ne štejejo. Smučišča po vsej državi ostajajo zaprta do 15. februarja. Športne dvorane, bazeni in kinodvorane pa bodo zaprti najmanj do 5. marca.

Cepili že več kot milijon Italijanov

V Italiji, ki se je po razpadu vladajoče koalicije znašla v politični krizi, se nadaljuje tudi cepljenje proti covidu-19. Doslej so cepili že več kot milijon ljudi, je sporočil premier Giuseppe Conte. S tem je Italija na prvem mestu v EU-ju po številu cepljenih, kar je označil za spodbudno statistiko.

"Srčna hvala državljanom in našemu zdravstvenemu sistemu za izjemen odziv," je še zapisal Conte na Facebooku.

V zadnjem dnevu so v Italiji potrdili 16.146 novih okužb, umrlo je 477 covidnih bolnikov. V bolnišnicah se zdravi več kot 22.800 obolelih s covidom-19.

• Portugalska znova ustavlja javno življenje

Na Portugalskem so zaradi naraščanja okužb znova ustavili javno življenje. Omejitve, ki bodo veljale najmanj mesec dni, pa so tokrat manj stroge kot v spomladanskem prvem valu pandemije. Tako so tokrat v nasprotju s pomladjo odprti šole, sodišča, cerkve in cvetličarji. So pa znova zaprti trgovine z nenujnim blagom, bari in restavracije.

Ljudem oblasti priporočajo, naj delajo od doma, če je le mogoče. "Pravilo je preprosto. Vsak od nas mora ostati doma," je ob naznanitvi nove ustavitve javnega življenja dejal premier Antonio Costa.

Bodo pa prebivalci med drugim lahko odšli od doma volit v prvem krogu predsedniških volitev 24. januarja, od nedelje pa bodo lahko svoj glas oddali predčasno.

Vsi, ki bodo na Portugalsko prispeli z letalom, bodo morali za vstop v državo predložiti negativen izvid testa.

Portugalska z okoli desetimi milijoni prebivalcev se po rahljanju ukrepov za božič spopada z novim porastom števila okužb. Okužen je tudi predsednik države Marcelo Rebelo de Sousa, ki se na volitvah znova poteguje za položaj. Do srede so na Portugalskem potrdili nekaj več kot 507.000 okužb s koronavirusom, umrlo je več kot 8200 covidnih bolnikov.

• Von der Leyen: V prvem četrtletju bodo dostavljena vsa naročena cepiva
  

Pri dobavi Pfizerjevega cepiva proti covidu-19 članicam Evropske unije bodo v prihodnjih od treh do štirih tednih zamude zaradi del v tovarni ameriškega farmacevtskega podjetja v Belgiji. Nekatere članice EU-ja so že izrazile zaskrbljenost glede tega.

"Evropska komisija in prek nje članice EU-ja so bile obveščene, da Pfizer v prihodnjih od treh do štirih tednih ne bo mogel dostaviti tolikšnih količin, kot je obljubil, zaradi del v tovarni v Puursu," je zapisalo nemško ministrstvo za zdravje.

V ameriškem farmacevtskem velikanu, ki je cepivo izdelal skupaj z nemškim BioNTechom, so navedli, da je namen predelave tovarne v Belgiji povečati proizvodnjo od sredine februarja.

Šest držav EU-ja je že izrazilo "močno zaskrbljenost" zaradi napovedanih zamud. Ministri Danske, Estonije, Finske, Latvije, Litve in Švedske so v pismu Evropski komisiji zapisali, da je to "nesprejemljivo" in da to "zmanjšuje kredibilnost cepljenja".

Iz Italije so sporočili, da so jih iz Pfizerja obvestili, da bodo od ponedeljka dalje prejemali 29 odstotkov manj cepiva, je poročal Reuters.

Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je ob tem dejala, da je takoj poklicala izvršnega direktorja Pfizerja, ki ji je zatrdil, da bodo vse odmerke, obljubljene v prvem četrtletju, dobavili v prvem četrtletju. Zagotovil ji je tudi, da bo poskrbel za to, da čim prej nadomestijo zamudo.

Predsednica komisije je ob tem opozorila, da je pravočasna dostava cepiv nujna z zdravstvenega vidika, saj vsaka oseba potrebuje dva odmerka cepiva v določenem časovnem obdobju, torej po prvem odmerku v določenem časovnem razmiku še drugega.